Prispevki strokovnjakov in poznavalcev različnih področij so osvetlili preteklost edinega narodnega parka v Sloveniji in aktualno stanje ter sprožili razmisleke o njegovi prihodnosti.

Skoraj sto zbranih udeležencev je uvodoma pozdravil direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP) dr. Tit Potočnik. Izpostavil je, da je naravovarstvo v okviru Triglavskega narodnega parka od začetkov prvega zavarovanega območja do danes preraslo v povezovanje vseh deležnikov s tega področja na lokalni in na državni ravni. »Praznovanje 100-letnice nam je dalo povod, da razmislimo o tem, kaj se je dogajalo v zadnjih 100 letih in kaj so cilji za naslednjih 100 let,« je dejal.

Generalna direktorica Direktorata za naravo na Ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Katarina Groznik Zeiler je poudarila, da ima Triglavski narodni park v sistemu varstva narave Slovenije posebno vlogo, simbolizira varstvo narave. »Zato je toliko bolj pomembno, da v edinem narodnem parku dosegamo vse cilje, ki smo si jih zastavili,« je povedala in spomnila na pripravo novega načrta upravljanja Triglavskega narodnega parka, ki je v teku. »To je ponovna priložnost, da se lokalno prebivalstvo vključi v pripravo novega skupnega dokumenta za naslednjih deset let,« je dodala.

Župan Občine Bled Anton Mežan pa je spomnil, da je JZ TNP v letošnjem jubilejnem letu prejel zlato plaketo Občine Bled za predano delo na področju varstva narave. Izrazil je zavedanje, da tehnološki razvoj terja spremembe, vendar morajo biti te premišljene.

Slovenija, v njenem imenu Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), v tem obdobju predseduje Alpski konvenciji. Na simpoziju je o Konvenciji o varstvu Alp in zavarovanih območij spregovorila Blanka Bartol iz MNVP, krajinska arhitektka in vodja slovenske delegacije v Stalnem odboru Alpske konference. Pogodbenice konvencije se zavezujejo k ohranjanju narave, trajnostni rabi virov ter sodelovanju pri prostorskem načrtovanju. »Protokol o varstvu narave in urejanju krajine, sprejet pred več kot dvajsetimi leti, ostaja aktualen in vsebuje cilje za varstvo ekosistemov in lokalne skupnosti,« je med drugim povedala. 

Prizadevanja za Triglavski narodni park kot spodbudo za razvoj sistema varstva narave v Sloveniji je predstavila predstavnica MNVP ter članica strokovnega sveta JZ TNP mag. Jana Vidic, ki se že vso svojo poklicno pot ukvarja z varstvom narave. »Za uresničevanje ciljev varstva narave je potreben družbeno dogovorjen sistem, ki omogoča varstvene aktivnosti. Sistem varstva narave v Sloveniji je nastajal in se je velik del prejšnjega stoletja razvijal vzporedno z nastajanjem Triglavskega narodnega parka pa tudi prav zaradi njega,« je med drugim izpostavila.

Obeleževanje 100-letnice podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka, poteka že vse leto. Pod sloganom Varstvo je obstoj opozarja, da je obstoj naravnih (in kulturnih) vrednot oziroma njihovo ohranjanje za naslednje rodove možno le z varovanjem. Pobude za zavarovanje posameznih naravnih znamenitosti, ki so se pojavile v drugi polovici 19. stoletja, so bile spontan odziv na vedno večje grožnje zaradi širjenja človekovega vpliva po industrijski revoluciji. S podpisom pogodbe je bil 1. julija 1924 ustanovljen Alpski varstveni park. S tem je bil prvič na Slovenskem vzpostavljen pravni varstveni režim, katerega cilj je bil ohranjanje narave.