V zanimivem pogovoru z državno sekretarko Vesno Humar je današnji gost orisal, kako je nastal zgodovinski kratki roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, ki opisuje zgodbo njegovega očeta Zorka Jelinčiča in odkriva  vsakdanje življenje Tigrovcev, katerih viden član je bil. Od očeta je današnji gost podedoval ljubezen do pisanja, pa tudi alpinizma. Dušan Jelinčič je bil prvi alpinist iz Furlanije Julijske krajine, ki je preplezal osemtisočaka. Povezal pa je tudi obe svoje ljubezni. Ne le to, s svojim romanom, ki je bil sprva  podlistek časopisa, je spremenil, celo povzdignil, alpinistično literaturo. Njegova dela so doživela uspeh in prepoznavnost širom sveta. Vedno pa poudarja, da je po duši Slovenec, na kar je ponosen. Čeprav piše, kar čuti, priznava, da piše za ljudi. Verjame, da čas postavi vse na svojo mesto in pokaže pravo vrednost del. Nagrada Prešernovega sklada ga je tako razveselila, a največ mu pomeni spoštovanje bralcev.

Dušan Jelinčič (1953) je tržaški pisatelj, dramatik, esejist in prevajalec, po izobrazbi profesor literarnih predmetov, po poklicu urednik in voditelj na slovenskem oddelku informativnih oddaj italijanske javne radiotelevizijske ustanove RAI, sicer pa izkušen alpinist z dvema preplezanima himalajskima osemtisočakoma (Broad Peak in Gasherbrum 2). Je eden najbolj priljubljenih sodobnih slovenskih književnikov. Označujejo ga tekoč jezik, epska širina, sodoben pristop in pronicljiva poglobitev posameznih problematik. Objavil je preko dvajset samostojnih del, kjer obravnava vrsto različnih tematik, od alpinistične, s katero je dosegel mednarodno uveljavitev, do ljubezenske, eksistencialne, fantastičnomistične, spominske in zgodovinske. Med te spada roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, ki mu je prinesel nagrado Prešernovega sklada. Jelinčič je priznan tudi v italijanskem kulturnem prostoru, predvsem po zaslugi romana Zvezdnate noči, ki velja za največkrat nagrajeno slovensko leposlovno delo sploh, sicer pa je z Borisom Pahorjem največkrat prevajan slovenski pisatelj v italijanščino. Prevod romana Kam gre veter, ko ne piha je bil ponatisnjen kot tedenska knjižna priloga najbolj branih italijanskih dnevnikov Corriere della Sera in La Gazzetta dello Sport. Poleg omenjenih velja izpostaviti še vsaj dela Bela dama Devinska, Budovo oko, Nocoj bom ubil Chomskega in Tržaške prikazni. Njegove knjige so prevedena tudi v nemščino, francoščino in hrvaščino.

Pred nami je praznični december, z zanimivimi in navdihujočimi pogovori z ustvarjalci pa se bomo na večerih Sredi domovine spet družili januarja prihodnje leto. Vabljeni.

V okviru niza večerov pod naslovom Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu gostimo izjemne ustvarjalce, ki živijo in delujejo zunaj matične domovine. Vsi ljubitelji literature, glasbe in drugih umetnosti imate tako priložnost, da v prestolnici od blizu spoznate zamejske in izseljenske ustvarjalce ter njihove stvaritve.