V začetku tedna so bile že parafirane tudi kolektivne pogodbe za javne uslužbence v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter javne uslužbence plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.

Omenjena parafiranja kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, s katerimi so določene uvrstitve posameznih delovnih mest in nazivov v plačne razrede, ki bodo podlaga za prehod javnih uslužbencev v nov plačni sistem, so eden od končnih korakov za uveljavitev prenove plačnega sistema s 1. 1. 2025.

Temelj za prenovo sistema plač v javnem sektorju predstavlja Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, ki ga je Državni zbor sprejel oktobra letos. Vlada in sindikati so zatem parafirali Kolektivno pogodbo za javni sektor, Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in Dogovor o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju (Dogovor).

Pogajanja so potekala v okviru več plačnih stebrov, in sicer plačnega stebra javnih uslužbencev v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev; plačnega stebra javnih uslužbencev v zdravstvu in socialnem varstvu; plačnega stebra javnih uslužbencev v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi ter plačnega stebra javnih uslužbencev v javnih agencijah, skladih in zavodih.

Gre za skupno prizadevanje tako vlade kot tudi sindikatov za izboljšan plačni položaj zaposlenih v javnem sektorju kot tudi dvig učinkovitosti javnega sektorja, ki je – z izvajanjem učinkovitih in kakovostnih javnih storitev – podpora delovanju gospodarstva.

Med vlado in  reprezentativni sindikati javnega sektorja je v okviru že parafiranega Dogovora dogovorjeno, da bo v obdobju prehoda v nov plačni sistem, torej do 1. 1. 2028, sklenjena nova Kolektivna pogodba o metodologiji za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede, s katero bodo dogovorjeni kvalitativni in kvantitativni kriteriji za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede.

Z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju noben javni uslužbenec ne bo imel osnovne plače nižje od minimalne, vzpostavljena bo izboljšana povezanost plačila z rezultati dela, omogočena bo večja fleksibilnosti pri določanju plač za zaposlene z ustreznimi znanji in kompetencami, nov plačni sistem pa omogočal tudi boljše prilagajanje ponudbi in povpraševanju na trgu dela, vključno z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov tako za lažje privabljanje novo zaposlenih kakor tudi za ohranitev že zaposlenih.

Novi sistem uvaja tudi spremembe v sistem nagrajevanja in napredovanja javnih uslužbencev ter – kar je izjemno pomembno –  na novo določa način usklajevanja plač z inflacijo.

Prenova plačnega sistema je skladno z Izvedbenim sklepom Sveta Evropske unije, s katerim je bil potrjen Načrt za okrevanje in odpornost, del reforme Moderen in odporen javni sektor. Reforma bo izvedena, ko bo dosežen mejnik Začetek veljavnosti zakona, ki bo urejal sistem plač v javnem sektorju. Izvedbo Načrta za okrevanje in odpornost financira Evropska unija – NextGenerationEU.