Skoči do osrednje vsebine

Finančna uprava pravilno obračunava obresti v postopku davčnega nadzora

Ustavno sodišče je 24. oktobra 2024 odločilo, da 95. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) ni v neskladju z ustavo. Tako še naprej velja določba: če davčni organ med nadzorom ugotovi davčno obveznost, se od zamude pri plačilu davka, zamude pri vložitvi napovedi ali neupravičenega vračila davka, ki je posledica ravnanja davčnega zavezanca, do izdaje odločbe zaračunajo obresti v višini 7 % letno.

Ustavno sodišče je pojasnilo, da je obrestna mera, po kateri se obračunajo obresti, ki tečejo zaradi nepravočasne izpolnitve davčne obveznosti, kljub širokemu polju presoje, ki ga v tem pogledu uživa zakonodajalec, lahko predmet ustavnosodnega preizkusa v smislu pretiranosti, to je prekomernosti obrestnih mer. Morebitna prekomernost obrestne mere glede na stopnjo inflacije in glede na obrestne mere v gospodarstvu ne zadostuje za ugotovitev protiustavnosti takih obrestnih mer, če imajo te obresti poleg revalorizacijskega namena (ohranjanje vrednosti denarja) oziroma namena, da se zavezancem, ki niso pravočasno plačali davčnih obveznosti, odvzame premoženjska korist, ki so jo ali bi jo potencialno lahko imeli zaradi neupravičeno zadržanih davčnih obveznosti (odvzem likvidnostne prednosti), tudi usmerjevalni namen. Izpodbijana določba 95. člena ZDavP-2 zasleduje oba namena, zato zgolj zaradi njene morebitne prekomernosti v primerjavi s tržnimi obrestmi ne krši prepovedi prekomernih posegov države, ki izhaja iz 2. člena Ustave.

Ker sta nastanek in tek obresti iz 95. člena ZDavP-2 vezana na objektivne okoliščine (zapadlosti davčne obveznosti, potek časa) in nista odvisna od krivde dolžnikov in ker obrestim ni mogoče očitati prekomernosti, te niso kazenska sankcija v ustavnopravnem smislu. Zato izpodbijani 95. člen ZDavP-2 po odločitvi Ustavnega sodišča ni v neskladju z 29. členom Ustave.

Ob tem želimo še poudariti, da Finančna uprava veliko aktivnosti namenja spodbujanju zavezancev k pravilni in pravočasni izpolnitvi davčnih obveznosti, da bi se s tem zavezanci izognili plačilu zamudnih obresti in prekrškovni obravnavi. Hkrati ZDavP-2 omogoča, da ima zavezanec tudi v primeru neizpolnitve davčne obveznosti v predpisanem roku še vedno možnosti, da si lahko obrestno breme pomembno zniža z uporabo instituta samoprijave oziroma predložitvijo davčnega obračuna v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora.

ZDavP-2 tako omogoča, da se obresti od poteka roka za plačilo do predložitve davčnega obračuna na podlagi samoprijave izračunajo po 3-odstotni letni obrestni stopnji. Zavezanec pa ima po 140.a členu ZDavP-2 na voljo možnost, da predloži davčni obračun v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora ter s tem obrestno mero zniža na 5-odstotkov letno.