Dr. Lucija Šarc iz Centra za zastrupitve Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je na osnovi registra zastrupitev predstavila zelo zanimive in skrb vzbujajoče podatke o zastrupitvah otrok in mladostnikov s kemikalijami za odboje od leta 2019 do 2023. Če nas v kategoriji otrok do deset let skrbijo nenamerne zastrupitve z različnimi kemikalijami, nas pri mladostnikih zelo skrbijo namerne zastrupitve z etanolom in zdravili oziroma povečano število samomorov, še posebej med dekleti.

Petra Čebašek in dr. Darja Duh iz URSK sta poglobljeno predstavili področje antikoagulantnih rodenticidov (pripravki za zatiranje glodavcev), njihove značilnosti, uporabo ter načine delovanja. Še posebej sta izpostavili tako nujnost kot nevarnost njihove uporabe in opozorili na nepravilnosti pri njihovi uporabi.

Dr. Helena Koprivnikar (NIJZ) je predstavila veliko in vedno širše polje novih tobačnih in nikotinskih izdelkov, od navadnih do vseh oblik elektronskih cigaret, ogrevanih tobačnih izdelkov, nikotinskih vrečk ter tobaka za oralno uporabo. Za vsako kategorijo izdelkov je izpostavila zdravstvena tveganja, še posebej pri mladih, predstavila izbrane rezultate ankete med mladimi ter ob tem poudarila pomen neodvisnih virov.  

Dr. Vesna Viher Hrženjak iz NIJZ je v svoji predstavitvi orisala zdravstvena tveganja, povezana z barvami za tetoviranje, izbrane vidike ter razvoj tega področja in opozorila na pomanjkljivosti izobraževanja tetovatorjev, predvsem na področju osnovnih higienskih smernic.

O okoljevarstvenih vidikih elektronskih odpadkov – to je res veliko in pereče aktualno področje – je predaval Peter Tomše iz Ministrstva za okolje, prostor in energijo. 

Dr. Viviana Golja iz NIJZ je osvetlila rezultate ciljnega projekta Priprava osnov za predlog metodologije za oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi sproščanja hlapnih in polhlapnih organskih spojin iz gradbenih in finalizacijskih materialov ter opreme v notranji zrak prostorov. Gre za projekt, ki so ga izpeljali skupaj z Zavodom za gradbeništvo (ZAG).

Netarčno analizo za določanje biomarkerjev izpostavljenosti v okviru humanega biomonitoringa je v vsej svoji kompleksnosti osvetlila Helena Plešnik iz Inštituta Jožef Štefan, Tjaša Božič iz Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru pa je spregovoril o vplivu mikro- in nanoplastike iz kopenskih ekosistemov na varnost hrane in zdravje ljudi.

Dr. Andrej Grobin iz Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je na predavanju z naslovom Hormoni in kemični motilci endokrinega sistema (KMES) kot novodobna onesnaževala v vodnem okolju predstavil razvoj ultra občutljive analizne metode in izvedbo prve obsežne študije prisotnosti petindvajsetih KMES v površinskih in odpadnih vodah, pokazal suboptimalno odstranjevanje KMES v vodah čistilnih naprav, opozorili na tveganje, ki ga predstavljajo KMES v rečnih vodah, in nujnost zmanjševanja obremenitev čistilnih naprav z njihovimi izpusti ter pokazal pojav KMES tudi v pitnih vodah, v visokih koncentracijah.

Mag. Andreja Bačnik, iz ZRSŠ, pa je že na začetku posveta predstavila vertikalo kemijske varnosti v prenovljenih učnih načrtih ter opozorila na nekatere večne in nove izzive na področju kemijske varnosti za vse in v izobraževanju.