Ministri so se pogovarjali o koordiniranem letnem pregledu obrambe 2024 (angleško Coordinated Annual Review on Defence – CARD 2024), ki jasno opredeljuje kratkoročne potrebe in dolgoročne prednostne naloge, ključne za uspešno sodelovanje. Razpravljali so tudi o krepitvi in optimizaciji sodelovanja na področju zagotavljanja najbolj potrebnih obrambnih zmogljivosti. Ob zavedanju, da se vsi soočamo z omejenimi viri, morajo prihodnja skupna vlaganja naslavljati najkritičnejše pomanjkljivosti. Ključno vlogo pri tem imajo nove in prihodnje pobude za krepitev evropske obrambne industrije, ki omogočajo učinkovito dopolnjevanje dejavnosti na drugih področjih ter usklajenost z Natom. Ministri so podpisali pisma o nameri za sodelovanje na področjih integrirane zračne obrambe (angleško Integrated Air and Missile Defence – IAMD), orožja s podaljšanim časom zadrževanja nad območjem cilja ter elektronskega bojevanja.

Na delovnem zasedanju o vojaški podpori EU Ukrajini je visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell Fontelles ministre seznanil z aktualnim stanjem glede evropskega mirovnega instrumenta in z uporabo izrednih prihodkov, ki izhajajo iz zamrznjenih sredstev Rusije (angleško windfall profits) ter posojila skupine G7. Pogovarjali so se tudi o misiji vojaške pomoči Evropske unije v podporo Ukrajini (angleško EU Military Assistance Mission in support of Ukraine – EUMAM UA). Slovenija ostaja zavezana nadaljnji podpori Ukrajini in podpira nedavno podaljšanje mandata te misije. V okviru misije je bilo do konca oktobra 2024 usposobljenih več kot 62.000 ukrajinskih pripadnikov. Nov cilj je, da naj bi se do konca zime usposobilo skupno 75.000 pripadnikov. Misija poteka izključno na ozemlju EU, na njej pa aktivno sodeluje 24 držav članic EU.

Na drugem delu razprave delovnega zasedanja je bil prisoten generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte. Po videopovezavi sta v razpravi sodelovala tudi ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov in svetovalec predsednika za strateška vprašanja Oleksandr M. Kamyshin. Razprava je bila osredotočena na napredek EU pri zagotavljanju vojaške podpore in potrebne pomoči Ukrajini ter na okrepljene napade Rusije na energetsko in kritično infrastrukturo. Izpostavljena je bila potreba po krepitvi sodelovanja na področju obrambne industrije.

Na drugem delovnem zasedanju v okviru Sveta EU so se ministri v okviru aktualnih zadev seznanili s strateškim pregledom stalnega strukturnega sodelovanja (angleško Permanent Structured Cooperation – PESCO). Ta je usmerjen v dosego rezultatov, ki podpirajo cilje EU, nacionalne cilje in Natove zahteve glede zmogljivosti, pri čemer je ključno zagotavljanje obrambnih zmogljivosti, predvidenih v ciljih z visokimi učinki (angleško High Impact Capability Goals – HICG). Na zasedanju so se ministri seznanili tudi z napredkom pri zagotavljanju zmogljivosti EU za hitro napotitev (angleško Rapid Deployment Capacity – RDC), ki je ključna za skupno sposobnost odzivanja na nepredvidene situacije.

Med delovnim kosilom je bila razprava namenjena obrambni pripravljenosti. Ministri so se seznanili s potekom implementacije evropske strategije za obrambno industrijo (angleško European Defence Industrial Strategy – EDIS) in evropskim investicijskim programom (angl. The European Defence Industry Programme – EDIP), ki predstavlja pomembno finančno orodje za podporo prilagajanju obrambne industrije novim varnostnim izzivom.

Obrambni ministri so se seznanili tudi s poročilom o odpornosti EU na krize, ki ga je pripravil nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö. Poročilo je namenjeno izboljšanju civilne in vojaške pripravljenosti držav članic EU. Niinistö je predstavil ključne ugotovitve svojega poročila, ki izpostavlja nujnost celovite pripravljenosti in odpornosti EU. Slovenija se v trenutnem nestabilnem geopolitičnem in varnostnem okolju zaveda pomena obrambne pripravljenosti in odpornosti Unije kot ključnih dejavnikov za učinkovito obvladovanje in odzivanje na krize. V tem okviru revitalizira odpornost in civilno pripravljenost, pri čemer črpa iz zgodovinskih izkušenj in vojne za neodvisnost. Slovenija je v tem kontekstu izvedla obsežno državno vajo, katere rezultati in priporočila so v skladu z ugotovitvami iz poročila g. Niinistöja.

Ministri so se dotaknili tudi finančnih omejitev, ki jih je mogoče nasloviti z obstoječimi in novimi pobudami EU, kot sta evropska strategija za obrambno industrijo in evropski investicijski program, za boljšo usmeritev in učinkovito uporabo virov. V tem kontekstu so se dogovorili, da so vaje ključni dejavnik za širšo pripravljenost in odpornost družbe ter držav.

Ob robu zasedanja je bilo podpisano poglobljeno partnerstvo na obrambno-varnostnem področju med EU ter Albanijo in Severno Makedonijo. Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU ter Albanijo in Severno Makedonijo poudarja skupno zavezo za poglobitev sodelovanja pogodbenic na varnostnem področju.

Ob robu zasedanja je potekalo tudi srečanje ministra mag. Sajovica z delegiranim ministrom za vojsko in veterane Jean-Louisom Thierotom, na katerem so razpravljali o vojaški podpori Ukrajini, Zahodnem Balkanu, obrambni industriji, dvostranskem sodelovanju na obrambno-vojaškem področju ter izmenjali poglede na obrambno pripravljenost.