Predstavili so tudi zaključke projekta Integracija upravljanja prometa v NCUP, v okviru katerega so bili postavljeni temelji za razvoj digitalnih rešitev na področju prometa in prometne infrastrukture. Poudarek je bil na razvoju sistemov za pridobivanje in obdelavo podatkov ter razvoju storitev v okviru inteligentnih prometnih sistemov (angleško Intelligent Transportation Systems - ITS). Razvili so sisteme od podatkovnega skladišča prometnih podatkov pa vse do aplikacije za multimodalno načrtovanje potovanj.

Udeležence je uvodoma nagovorila Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, ki je izpostavila, da je bil Nacionalni center za upravljanje prometa ustanovljen z namenom vzpostavitve informacijsko-komunikacijskih sistemov digitalne infrastrukture za namene upravljanja prometa ter informiranja deležnikov v prometu. Glede na hiter vzpon digitalizacije v prometu bo treba NCUP okrepiti na več različnih ravneh, da bo lahko še bolj učinkovito izvajal svoje poslanstvo, ki izhaja že iz njegovega imena. Platforme, ki so bile danes predstavljene, uporabljajo tudi največji ponudniki mobilnostnih rešitev na svetu, kot so Google, Apple, Tomtom in Here, kar potrjuje, da smo na pravi poti, je še dodala ministrica.

Udeležence so nagovorili Andrej Ribič, predsednik uprave Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS), Matjaž Vrčko, vodja Sektorja za javni potniški promet, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Laura Carniel, Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA), Nataša Štor Zagoričnik, Oddelek za evropska sredstva, Ministrstvo za infrastrukturo, Brane Nastran, vodja Prometno-informacijskega centra DARS in Miran Sečki, direktor Družbe za upravljanje javnega potniškega prometa. Osrednji nagovor je imel dr. Matej Vovk, vodja Sektorja NCUP.

Predstavljeno je bilo tudi delovanje Nacionalne točke dostopa do prometnih podatkov (NAP), podatkovna platforma, ki je podlaga digitalnih rešitev za izboljšanje upravljanja in povezljivosti prometnih podsistemov ter multimodalni načrtovalnik poti SiMO (slovenska mobilnost). Predstavljene so bile tudi nekatere rešitve na področju kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov, ki omogočajo neposredno komunikacijo vozil s prometno infrastrukturo.

Strokovno konferenco je sklenil Andrej Brglez, direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo, raziskovalec trajnostne mobilnosti in član svetovnega sveta za mobilnost Mednarodne avtomobilistične zveze FIA. Poudaril je, da je Ministrstvo za infrastrukturo s tem projektom pokazalo, da je uspešno povezalo sodelovanje med različnimi deležniki s kompetencami in znanji ter integracijo v evropski prostor. Rešitve na področju inteligentnih prometnih sistemov so pomemben korak naprej. Razumeti je potrebno, da se po vsem svetu soočajo s podobnimi izzivi, ki izhajajo iz ravnanja posameznikov, ki na koncu sestavijo celovit prometni ekosistem. Pri tem je spomnil na nekatere sociološke vidike glede uporabe avtomobila, tudi ko bi imel posameznik na voljo drugačno obliko potovanja, kot je javni prevoz ali kolo, bo lahko ravnal drugače in to njegovo odločitev je treba spoznati, jo razumeti, saj ni nujno, da je po vsem svetu enaka. Ko skušamo ljudi spodbuditi, da uporabljajo druge načine mobilnosti, je potrebno upoštevati obilico podatkov in podatkovnih baz, ki jih kot digitalno sled puščamo ljudje vsak trenutek. Digitalne sledi so podatki o realnem premikanju, ki nam dajejo odgovor na vprašanje, kakšni so vzorci vedenja ljudi v prometu. Odgovor na vprašanje, zakaj posameznik spremeni svoje potovalne navade, je mogoče iskati tudi v sodelovanju med tehnologijo in človekom. Podatki in informacije so pomembno orodje, a brez sodelovanja udeležencev v prometu ne morejo spremeniti vsakodnevnega prometnega okolja, ki prinaša tudi zastoje. Smo digitalizirana država z digitalno pismenimi ljudmi in to je potencial, ki ga je treba izkoristiti. Tudi če bi le del udeležencev v prometu spremenil svoje potovalne navade, bi to pomembno vplivalo na prestop v drugačno mobilnost, je zaključil Brglez.