Odgovor na Sklep Državnega sveta k Zaključkom posveta Omejevanja lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih in gozdovih ter odškodnine

Vlada Republike Slovenije v svojem odgovoru pojasnjuje določbe Ustave Republike Slovenije z vidika urejanja načina izvrševanja pravic na gozdnih zemljiščih, izpostavlja posamezne določbe Zakona o gozdovih, ki zagotavljajo uresničevanje pravic lastnikov gozdov, ter pojasnjuje posamezne postopkovne določbe Pravilnika o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo z vidika oblikovanja gozdnogospodarskih načrtov.

Ustava v 15. členu določa, da je način uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kadar tako določa Ustava ali če je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine, mogoče predpisati z zakonom. Prav tako so pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa Ustava. Zato Ustava v 71. členu posebej določa, da zakon zaradi smotrnega izkoriščanja določa posebne pogoje za uporabo zemljišč. 67. člen Ustave ureja lastnino in je neločljivo povezan s 33. členom, ki zagotavlja jamstvo lastninske svobode. Ustavni pojem lastnine dobi vsebino šele z zakonsko ureditvijo. Zato je dolžnost Državnega zbora, da z zakonom konkretizira pojem lastnine, pri tem pa je vezan na 33. in 67. člen Ustave. Prvi odstavek 67. člena Ustave daje pooblastilo, da se z zakonom uredi način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da se zagotavlja gospodarska, socialna in ekološka funkcija.

Te določbe predstavljajo temelj varovanja narave. Ustavne določbe tako nalagajo, da zakonodajalec z zakonom uredi: način pridobivanja in uživanja lastnine tako, da bo zagotovljena tudi ekološka funkcija, določiti mora pogoje za izkoriščanje naravnih bogastev, pogoje za pridobitev posebne pravice uporabe na javnem dobru ter pogoje uporabe zemljišč, določiti mora tudi uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja, pogoje in načine opravljanja gospodarskih in drugih dejavnosti z namenom uresničevanja skrbi države za zdravo življenjsko okolje, pogoje in obseg škode, ki jo je dolžan poravnati povzročitelj škode v življenjskem okolju in sam način varovanja naravnih znamenitosti in redkosti.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V Načrt razvojnih programov za obdobje 2022-2025 uvrščen nov projekt Trajnostno upravljanje gozdov v Republiki Moldaviji Odbor Vlade Republike Slovenije za gospodarstvo je na predlog

Ministrstva za zunanje zadeve v Načrt razvojnih programov za obdobje 2022-2025 dodal nov projekt Trajnostno upravljanje gozdov v Republiki Moldaviji.

V okviru projekta, katerega namen je povečanje odpornosti na podnebne spremembe s pogozdovanjem degradiranih zemljišč, bodo razvili digitalno orodje iForest, podatkovno bazo oziroma orodje za implementacijo bolj trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki združuje procese identifikacije, evidentiranja, načrtovanja, oblikovanja tehnoloških kart in spremljanja pogozdenih zemljišč. Predvidena so tudi usposabljanja in podpora za uporabo digitalnega orodja za gozdarske inženirje, upravljavce, uslužbence lokalnih oblasti ter pravne in fizične osebe. Vrednost projekta znaša 769.400 evrov, pri čemer se bo iz proračunskih sredstev financiral v višini 289.400 evrov, iz ostalih virov (Republika Moldavija, Nacionalni urad za izvajanje projektov na področju okolja, enota za upravljanje projektov) pa v višini 480.000 evrov.  

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve