V tem programskem obdobju smo sledili ciljem Evropske unije, ki so usmerjeni v zagotavljanje stabilnega, zakonitega in varnega okolja. Pri črpanju dodeljenih evropskih sredstev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje (angleško Asylum, Migration and Integration Fund – AMIF) ter Sklada za notranjo varnost (angleško Internal Security Fund – ISF) smo dosegli izjemne rezultate.

V Sloveniji smo z evropskimi sredstvi na področju migracij in vključevanja, na področju zunanjih meja in vizumov ter na področju policijskega sodelovanja, preprečevanja kriminala ter obvladovanja kriz za obdobje 2014–2020 podprli skoraj 400 projektov in skupaj spisali številne dobre zgodbe. »Vsi dosežki, investicije in uspehi v okviru skladov AMIF in ISF so rezultat trdega dela, predanosti in sodelovanja vseh vas, ki ste tako ali drugače sooblikovali ali zasledovali zastavljene cilje,« je na slovesnosti povedala državna sekretarka Tina Heferle in se ob tej priložnosti zahvalila vsem sodelujočim: službam Policije in Ministrstva za notranje zadeve, Uradu Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, Ministrstvu za obrambo, Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, Ministrstvu za javno upravo, Ministrstvu za finance, Uradu za nadzor proračuna ter članom Nadzornega odbora in Medresorske delovne skupine za sklade s področja notranje varnosti. Posebno zahvalo je državna sekretarka namenila sodelavkam in sodelavcem Službe za evropska sredstva, ki so skrbeli za pripravo programov, navodil, pravilnost črpanja evropskih sredstev in poročanje Evropski komisij.

Državna sekretarka je pogled usmerila tudi v črpanje evropskih sredstev v programskem obdobju 2020–2027. Pri tem je ključno, da ohranimo učinkovito medsebojno sodelovanje in našo predanost k zasledovanju našega skupnega cilja – graditi boljše, bolj povezano in varno okolje za vse. V okviru finančne perspektive za obdobje od 2021 do 2027 ima Slovenija na področju notranje varnosti na voljo več kot 220 milijonov evrov sredstev.

Vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše je v nagovoru čestitala ob uspešnem zaključku izvajanja teh pomembnih programov s področja notranjih zadev in izrazila zadovoljstvo ob nadaljnjem sodelovanju, s katerim bomo skupaj gradili varnejšo in bolj povezano Evropo.

Ena ključnih vsebinskih nosilcev projektov iz evropskih skladov na področju notranjih zadev sta Policija in Urad za oskrbo in integracijo migrantov. »Slovenska policija je ključen deležnik pri izvajanju aktivnosti iz obeh skladov,« je povedal namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle in dodal, da evropska sredstva že vse od leta 2004, ko je Slovenija postala del Evropske unije, pomembno pomagajo policiji delovati po evropskih standardih moderne inštitucije. Sredstva bo bila namenjena predvsem za opremo, vozila in vzdrževanje infrastrukture za mejno kontrolo in varovanje meja, za razvoj in vzdrževanje nacionalnih informacijskih sistemov in opreme ter izboljšanje standardov, funkcij in procesov na konzulatih v tujini kot tudi aktivnosti za digitalizacijo obravnave vlog za izdajo vizumov.

Direktorica Urada Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov mag. Katarina Štrukelj je poudarila pomen evropskih sredstev na področju oskrbe prosilcev za mednarodno zaščito in integracije oseb s priznano mednarodno zaščito. Z evropskimi sredstvi smo tako med drugim zagotavljali psihosocialno pomoč in številne prostočasne dejavnosti prosilcev, tečaje in izpite iz slovenščine in orientacijske programe za vseživljenjske situacije, projekte preprečevanja trgovine z ljudmi in ozaveščanje o migrantski problematiki. Evropska sredstva so bila namenjena tudi pilotnim projektom z lokalnimi skupnostmi, ki vključujejo integracijske programe in usposabljanje za trg dela ter vzpostavitev kulturnih mediatorjev. Prav tako smo izboljšali sprejemno in nastanitveno infrastrukturo ter podpirali izvajanje učinkovite politike vračanja, s poudarkom na prostovoljnem vračanju in programih reintegracije v izvorni državi.

»S pomočjo sredstev EU zagotavljamo pogoje za uspešno izvajanje skupne vizumske politike EU, skladno z vsemi standardi, kot jih od nas zahteva evropski pravni red, je povedala vršilka dolžnosti generalnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Barbara Žvokelj. Sredstva so bila tako namenjena razvoju in vzdrževanju nacionalnega vizumskega informacijskega sistema in zagotavljanju kakovostnih podatkovnih povezav med diplomatskimi predstavništvi Republike Slovenije v tujini z Ljubljano in naprej s sistemi na evropski ravni. Porabili smo jih za najnovejšo informacijsko strojno opremo za nemoteno izvajanje vizumskega poslovanja, na primer za čitalce potnih listov in prstnih odtisov ter opremo za odkrivanje ponarejenih dokumentov. Prav tako so se sredstva namenila za zagotavljanje ustreznih standardov in varnosti informacijskih sistemov, prostorov in osebja ter ustrezne logistične podpore. Prenovljen je bil tudi podatkovni center Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, nujno potrebno pa je tudi stalno usposabljanje zaposlenih na vseh diplomatskih predstavništvih v tujini.