Namen dogodka, na katerem se je zbralo 100 udeležencev s področja visokega šolstva, je bil razgrniti idejo evropske diplome, ki jo je marca 2024 predstavila Evropska komisija, in omogočiti razpravo o dodani vrednosti, izzivih in priložnostih, ki jih prinaša ta pobuda.

Državni sekretar dr. Jure Gašparič je v uvodnem nagovoru poudaril pomen sodelovanja, zlasti s ključnimi deležniki, kot je Rektorska konferenca Republike Slovenije, v nadaljevanju pa izpostavil, da je potrebno okrepiti konkurenčnost Evrope in spodbuditi razvijanje kompetenc prihodnosti, pri čemer nam lahko pomagajo tudi pobude kot je evropska diploma. Predsedujoča Rektorski konferenci, prof. dr. Klavdija Kutnar je v uvodnem nagovoru izpostavila tudi pomen rednega dialoga med oblikovalci politik in deležniki v visokem šolstvu in v tem kontekstu pozdravila pozitiven kakovostni razvoj pobude Platforma znanja.

Sledila je podrobnejša predstavitev ideje evropske diplome, ki jo je predstavila Vanessa Debiais-Sainton, vodja enote za visoko šolstvo z Evropske komisije. Predstavila je načrt Evropske komisije za evropsko diplomo, ki izpostavlja cilje večje zaposljivosti, poenostavitev sistemov kakovosti in priznavanja ter strateškega povezovanja univerz za večjo konkurenčnost na svetovni ravni. Evropska diploma predstavlja korak naprej od skupne diplome, kot jo poznamo že danes. S kriteriji za evropsko diplomo, ki jih je pripravila Evropska komisija na podlagi pilotnih projektov, bi se okrepilo transnacionalno sodelovanje, evropske vrednote, večjezičnost ter digitalne in zelene kompetence. Komisija pripravlja evalvacijsko poročilo o pilotnih projektih, ustanovila bo laboratorij za oblikovanje politik za evropsko diplomo (angleško Policy Lab) in organizirala letne forume za povezovanje deležnikov, ter nato v letu 2027 pripravila predlog priporočila Sveta, na podlagi katerega bodo lahko države članice EU prostovoljno uvedle pogoje za evropske diplome v svojih državah.

Prof. dr. Snježana Prijić-Samaržija, rektorica Univerze na Reki, je predstavila projekt FOCI (angleško Future-proof Criteria for Innovative European Education - FOCI), ki je s podporo programa Erasmus+ raziskoval možnosti za razvoj evropske diplome. Projekt, ki združuje konzorcij osmih evropskih univerz, ki sodelujejo tudi v 4 zavezništvih evropskih univerz, je preučeval kriterije za znak evropske diplome ter polno evropsko diplomo in analiziral možnosti uporabe evropskih kriterijev tudi za krajše študijske module in mikrodokazila, ki bi si z izpolnjevanjem takšnih kriterijev morda prislužili oznako »evropski«. Rektorica Prijić-Samaržija je izpostavila, da bi evropska diploma lahko imela pomembno simbolično vrednost pri krepitvi evropskega sodelovanja in povezovanja.

Okrogla miza in poglobljena razprava o priložnostih in izzivih evropske diplome

Uvodnim nagovorom je sledila okrogla miza na temo »Kakšne priložnosti in izzive prinaša evropska diploma?« Z moderatorko, Urško Zupanec (MVZI) so se pogovarjali Vanessa Debiais-Sainton (Evropska komisija), prof. dr. Klavdija Kutnar, prof. dr. Snježana Prijić-Samaržija (Univerza na Reki), Duša Marjetič (MVZI) ter Andrej Pirjevec (predstavnik Študentske organizacije Slovenije) in poglobili uvodne misli o razvoju znaka evropske diplome in polne evropske diplome. Priložnost, ki jo prinaša evropska diploma, je gotovo spodbuda k vzpostavljanju skupnih študijskih programov, ki bodo diplomante opremili z znanji in spretnostmi za prihodnost in s tem okrepili konkurenčnost EU in evropskega visokošolskega prostora. Slovenski deležniki vidijo to kot priložnost, da se še bolj spodbudi vključenost slovenskih visokošolskih institucij v evropski visokošolski prostor. Evropsko diplomo vidijo kot dodano vrednost za spodbujanje mobilnosti in transnacionalnega sodelovanja.

Na okrogli mizi smo lahko prisluhnili tudi razmišljanjem o izzivih, povezanih s kakovostjo in akreditacijo ter se dotaknili ambiciozne ideje o ustanovitvi evropske agencije za kakovost, čeprav, po mnenju Evropske komisije, lahko obstoječi instrumenti zadostno podprejo idejo o hitrejši akreditaciji študijskih programov na evropski ravni.

Ob zaključku okrogle mize so udeleženci izpostavili, da evropska diploma lahko ponudi celovit okvir za razvoj interdisciplinarnih programov, spodbudi mobilnost in dvig kakovosti študijskih programov po Evropi. Evropska komisija napoveduje, da bo podpirala tudi izboljšanje študentske infrastrukture, kot so študentska stanovanja, kar bo dodatno pripomoglo k ustvarjanju ugodnega okolja za mobilnost in transnacionalno sodelovanje.

Delavnici o izvajanju evropske diplome in njeni kakovosti

Popoldne sta se odvili še dve vzporedni delavnici: prva na temo izvajanja evropske diplome, ki jo je vodil prof. dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru in druga na temo kakovosti in evropske diplome, ki jo je vodil prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani.

Na prvi vzporedni delavnici so udeleženci prepoznali dodano vrednost evropske diplome v večjem povezovanju in bogatejši kulturi mednarodnega sodelovanja. Med prednostmi so bili izpostavljeni izboljšana mobilnost, lažje priznavanje učnih rezultatov in evropski standard kakovosti. Vendar pa je evropska diploma zahteven projekt z veliko odprtimi vprašanji, kot so vprašanja jezika poučevanja, povečanja administrativnih bremen in tveganja razvoja dvotirnega sistema oziroma elitizma. Prisotni so opozorili na slabo razumevanje razlike med znakom evropske diplome in polno evropsko diplomo, poudarili pa so tudi dvome o pripravljenosti držav za prilagajanje nacionalnih zakonodaj v podporo evropski diplomi. Ne glede na to, pa so udeleženci zaključili, da bi evropska diploma lahko prinesla poenotenje standardov, kar bi omogočilo večje zaupanje v kakovost izobraževanja, ter hkrati povečala privlačnost evropskih visokošolskih ustanov.

Na drugi vzporedni delavnici so udeleženci raziskovali tri ključna vprašanja: kaj je evropska diploma, kakšna je njena uporabna vrednost, ter kako naj bo urejen sistem kakovosti. Udeleženci so poudarili, da evropska diploma ne sme predstavljati elitizma, temveč znak zaupanja za študente in visokošolske institucije. Tudi v tej razpravi so se odpirala vprašanja, kot so dvojni vpisi študentov na več institucij, usklajevanje kompetenc med različnimi programi in potreba po specifičnih evropskih standardih za ocenjevanje kakovosti evropske diplome. Izziv predstavljajo tudi različni regulirani poklici, kjer je znanje nacionalnega jezika pogosto ključno. V razpravi o kakovosti so udeleženci predlagali različne modele akreditacije, vključno z evropsko agencijo za kakovost, podeljevanjem franšize za nacionalne agencije za kakovost, oblikovanjem modela konzorcija agencij za kakovost ali vključitvijo nacionalne agencije za kakovost, ki ni iz partnerske države. Udeleženci so zaključili, da evropska diploma lahko prinese pozitivne možnosti, kot so brezmejnost znanja, izboljšana kakovost in medkulturno povezovanje, a prinaša tudi izzive, ki vključujejo nacionalne zakonodaje in dodatno delovno obremenitev visokošolskih zavodov.

Zaključek

Posvet je potrdil pomembnost pobude za oblikovanje polne evropske diplome za prihodnji razvoj visokega šolstva v Evropi, predvsem kot mehanizem za večjo konkurenčnost, poenostavitev sodelovanja ter podporo mobilnosti in kakovosti študijskih programov. Udeleženci so se strinjali, da bo za uspešno implementacijo evropske diplome potrebno veliko sodelovanja vseh deležnikov, ustrezna prilagoditev nacionalne zakonodaje in finančna sredstva za podporo razvoju te pobude na nacionalni in evropski ravni.

Ministrstvo bo vse deležnike v okviru Platforme znanja obveščalo o nadaljnjih korakih na poti do sprejema priporočila Sveta o evropski diplomi, predvidoma v letu 2027, in mnenja deležnikov upoštevalo pri razvoju te pobude oziroma pogajanjih, ki se bodo odvijala na ravni Evropske unije.