S številnimi dogodki po Sloveniji knjižničarji opozarjajo na pomembno vlogo knjižnic pri razvijanju sposobnosti branja, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabi sodobnih tehnologij ter pridobivanju dodatnih znanj o aktualnih temah v družbi. Dan slovenskih splošnih knjižnic pa je vsako leto tudi priložnost, da se knjižničarji in knjižnice predstavijo javnosti, uporabniki pa povedo, kako jih vidijo in sprejemajo.

Letošnje praznovanje Tedna splošnih knjižnic postavlja v ospredje Ljubljanski manifest, ki poziva k razmisleku o vlogi branja na višji ravni v času digitalne dobe. V sodobnem svetu, polnem informacij in razpršenosti, želijo s sloganom opozoriti na pomen poglobljenega branja in zbranosti v knjižnici. Slogan simbolizira večplastno poslanstvo knjižnic – kot prostor za branje, srečevanje (zbiranje) in notranjo zbranost. Knjižničarji poudarjajo, da knjižnice niso zgolj dom knjig, temveč tudi družbeno središče, kjer se ljudje povezujejo in krepijo skupnost.

Združenje splošnih knjižnic je v sporočilu za javnost zapisalo: »V svetu, kjer je dolgotrajna pozornost vse redkejša, knjižnice omogočajo prostor za mirno, osredotočeno branje, ki krepi kritično mišljenje, empatijo in globlje razumevanje sveta. Ljubljanski bralni manifest poudarja prav to – potrebo po času in zbranosti za kakovostno branje, ki ga v knjižnicah ohranjajo in spodbujajo. Vloga knjižnic je danes, ko se spoprijemamo s številnimi izzivi, še toliko pomembnejša, knjižnice namreč omogočajo dostop do digitalnih tehnologij in s svojimi za javnost dostopnimi dejavnostmi zmanjšujejo razlike med tistimi, ki imajo dostop do znanja in informacij, ter tistimi, ki ga nimajo.«

V Združenju splošnih knjižnic ob tej priložnosti poudarjajo načela, ki jih zagovarjajo: 

• Dostopnost za vse: splošne knjižnice so dostopne vsem, ne glede na starost, spol, ekonomski status, veroizpoved ali druge osebne okoliščine. To jih postavlja v središče prizadevanj za enakopravno družbo.
• Podpora vseživljenjskemu učenju: knjižnice s svojo široko ponudbo gradiv, digitalnih virov in dogodkov omogočajo razvoj znanja in spretnosti skozi celotno življenje posameznika. Posebej pomembne so pri opismenjevanju starejših in digitalno manj pismenih skupin.
• Krepitev skupnosti in družbene vključenosti: splošne knjižnice so središča skupnosti, v katerih se ljudje lahko srečujejo, izmenjujejo ideje ter sodelujejo pri ustvarjanju bolj povezane in solidarne družbe. Še posebej so pomembne za ranljive skupine, kot so: starejši, mladostniki in osebe s posebnimi potrebami.
• Podpora kulturni raznolikosti in dialogu: knjižnice spodbujajo medkulturni dialog in ohranjanje kulturne dediščine ter zagotavljajo dostop do gradiv, ki odražajo različne kulture in jezike.

Dan splošnih knjižnic bodo ob 11. uri obeležili v Osrednji knjižnici Celje s podelitvijo nagrad Združenja splošnih knjižnic za najboljše projekte knjižnic, ki na poseben in inovativen način zbližujejo knjige in bralce. Ob tem bodo nagradili tudi knjižničarje, ki na portalu Dobreknjige.si z izbranimi in kvalitetnimi priporočili knjig bralce spodbujajo k branju.

Letošnje prejemnice nagrad

• Lavričeva knjižnica Ajdovščina za projekt Lokarjeva pohodna pot. Izvedli so ga v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev kot del Slovenske pisateljske poti.
• Mariborska knjižnica za projekt Umovadba. Knjižnica izvaja storitev, ki je namenjena preprečevanju ali upočasnitvi razvoja demence in poteka v obliki rednih tedenskih srečanj, na katerih udeleženci s pomočjo skrbno izbranih iger in didaktičnih pripomočkov iz knjižnične Igroteke pod strokovnim vodstvom krepijo spomin, motoriko, senzorne zaznave in govorne veščine.
• Valvasorjeva knjižnica Krško za projekt Žive besede, karavana literarnih dogodkov po vaseh. Krajevna knjižnica Kostanjevica na Krki je v sodelovanju z Občino Krško organizirala vrsto literarno umetniških dogodkov po vaseh izven središča občine in izven prostorov knjižnice. Dogodke je intoniral pogovor o Ljubljanskem manifestu in o pomenu branja na višji ravni.

Dodatne informacij na spletni strani Združenja splošnih knjižnic