Na ta način s pravilnikom še vedno sledimo cilju zmanjšanja porabe primarne energije za delovanje stavbe ter spodbujanju rabe energije iz obnovljivih virov, vendar ne s tako neživljenjsko rešitvijo, kot jo predvideva veljavni pravilnik. Spodbujanje trajnostnih rešitev učinkovite rabe energije v stavbah je nujnost, vendar mora biti izvedljiva na način, da bo prehod za ljudi in gospodarstvo razumen ter pravičen.

Predlog pravilnika je objavljen na portalu eDemokracija. Komentarje in pripombe lahko oddate do 26. novembra 2024.

Po predlogu spremenjenega pravilnika se 17. člen (in posledično 22. člen) črta. Kot je znano, omenjeni člen omejuje vgradnjo električnih bojlerjev za pripravo tople sanitarne vode, če električno energijo dobivajo iz javnega električnega omrežja ali drugega neobnovljivega vira energije.

Spreminja se 10. člen pravilnika tako, da ne bo več omejitev glede ponovne vgradnje električnih bojlerjev v obstoječe stavbe, če gre za vzdrževalna dela. Omejitev velja le za novogradnje in (celovite) rekonstrukcije.

Predvidena je tudi izjema za primere, ko pri rekonstrukciji vgradnja generatorjev toplote in naprav za pripravo tople sanitarne vode ni tehnično izvedljiva. Dovoljena bo tudi zamenjava plinske kurilne naprave v nekondenzacijski (tehnično zastareli, a v praksi obstoječi) izvedbi, če gre za začasno in nujno rešitev, kar odpravlja morebitne zadrege menjav peči in (pretočnih) plinskih bojlerjev v večstanovanjskih stavbah.

Vezano na predlagane spremembe pravilnika naj spomnimo tudi na spodbujevalne ukrepe, ki se izvajajo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki zasledujejo cilj zmanjševanja rabe energije za delovanje tehničnih stavbnih sistemov v obstoječih stavbah.

S ciljem zmanjševanja energetske revščine je MOPE v letošnjem letu za izvedbo investicij v energetsko prenovo eno- ali dvostanovanjskih oziroma večstanovanjskih stavb namenil največ sredstev doslej, in sicer kar 42,3 milijona evrov. Del, 22,5 milijona evrov, iz Podnebnega sklada in del, 19,8 milijona evrov, iz kohezijskih sredstev. Gre za ukrepe, s katerimi Eko sklad dodeljuje sredstva za dolgoročno najbolj učinkovite naložbe, ki prispevajo k zmanjševanju energetske revščine. Socialno šibkim občanom (to so glede na trenutno aktualne javne pozive prejemniki denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka) Eko sklad dodeli 100-odstotno spodbudo za izvedbo določenih investicij v energetsko prenovo stavb ali za zamenjavo starih kurilnih naprav z novo kurilno napravo na lesno biomaso. Za tovrstne investicije, kjer gre najpogosteje za izvedbo toplotne izolacije fasade oziroma strehe, vgradnjo energetsko učinkovitih oken ter za zamenjavo starih kurilnih naprav, občani ne potrebujejo lastnih sredstev.

Nepovratne finančne spodbude v višini do 18.000 evrov so namenjene energetsko revnim gospodinjstvom za investicije:

•  v toplotno izolacijo fasade, strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru,
•  vgradnjo energijsko učinkovitih oken in/ali vrat;
•  zamenjavo zastarelih centralnih kurilnih peči, štedilnikov ali kaminov z novimi modernimi kurilnimi napravami;
•  lokalnega prezračevanja ter sistema priprave tople vode.

Za izvedbo teh investicij se gospodinjstvom izboljša energetska učinkovitost stavb, kar prispeva k dejanskim prihrankom pri njihovih stroških za energente. Nezanemarljiv je tudi vidik izboljšanja bivanjskih pogojev, kar lahko pozitivno vpliva tudi na zdravstveno stanje članov gospodinjstva.

Na Javnem pozivu za zmanjševanje energetske revščine z investicijami v ukrepe večje energetske učinkovitosti (ZER), ki je bil objavljen 1. decembra 2023, je bilo razpisanih 22,5 milijona evrov sredstev iz Sklada za podnebne spremembe. Na trenutno odprtem javnem pozivu za nepovratne finančne spodbude za zmanjševanje energetske revščine pa je bilo razpisanih 19,8 milijona evrov iz naslova evropskih kohezijskih sredstev.