Ministrstvo na področju železniške infrastrukture načrtuje številne nadgradnje in gradnje novih prog, da bi bil železniški promet v prihodnje bolj konkurenčen. Slovensko železniško omrežje obsega skoraj 1300 kilometrov prog. Omrežje še vedno ni dovolj razvito glede na prihodnje potrebe trajnostnega prometnega razvoja in cilje zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, v skladu z direktivami Evropske unije pa bodo potrebni številni ukrepi in izvedbeni projekti za doseganje ciljev. Evropsko jedrno omrežje bo treba dokončno vzpostaviti že do konca leta 2030 (z izjemo elementa hitrosti, ki ga je treba vzpostaviti do leta 2040), razširjeno jedrno omrežje pa do leta 2040.

Kot je uvodoma dejala ministrica Bratušek, je obnova in nadgradnja železniškega omrežja v državi prioriteta vlade, kar se kaže tudi skozi načrtovana proračunska sredstva. Za prihodnje leto je načrtovanih skoraj 1,1 milijarde evrov, v letu 2026 pa skoraj 1,2 milijarde evrov, je pojasnila in poudarila, da gre za zgodovinsko visoke številke. Samo za železniško infrastrukturo bo prihodnje leto namenjenih 627 milijonov, leto pozneje pa nekaj manj kot 765 milijonov evrov.

Ministrica je v nadaljevanju podrobneje predstavila načrtovane projekte, s katerimi želi ministrstvo povečati prepustnost prog, doseči standarde evropskega jedrnega omrežja in narediti vlake bolj prijazne za javni potniški promet. Da bi čim več ljudi uspeli nagovoriti, da uporabljajo vlake, pa moramo zagotoviti konkurenčen čas vožnje, je poudarila ministrica Bratušek. Želja ministrstva je, da bi hitrosti za potniške vlake na določenih odsekih dosegle 160 kilometrov na uro, tovornih pa 100 kilometrov na uro.