Skoči do osrednje vsebine

Republika Slovenija s krovnim strateškim dokumentom na področju intelektualne lastnine

Vlada Republike Slovenije je sprejela prvo Nacionalno strategijo intelektualne lastnine do leta 2030 in s tem dodatno prepoznala vlogo intelektualne lastnine pri spodbujanju inovacij, ustvarjalnosti in deljenju znanja.

Zaradi narave in pomena intelektualne lastnine je strategijo, ob sodelovanju različnih strokovnjakov s področja prava in ekonomije, pripravila vladna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov osmih ministrstev, Urada RS za intelektualno lastnino in Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS. V pripravo strategije so bili vključeni tudi ključni deležniki v slovenskem ekosistemu intelektualne lastnine, ki pozdravljajo sprejem prvega strateškega dokumenta države na tem področju.

Junija 2024 sprejeti strateški dokument vključuje tri strateške cilje:

  1. Okrepitev okolja za učinkovito ustvarjanje, razvoj, varstvo in upravljanje intelektualne lastnine;
  2. Povečanje ozaveščenosti in znanja o intelektualni lastnini;
  3. Krepitev vloge intelektualne lastnine v zasebnem in javnem sektorju ter v družbi nasploh.

Krepitev vloge intelektualne lastnine v zasebnem sektorju je izjemnega pomena, saj so dosežki, ki jih podjetja ustvarijo v okviru lastnih raziskav in razvoja, lahko pomemben del premoženja oziroma vrednosti podjetja.

Intelektualna lastnina spada med neopredmetena sredstva, ki jih je za optimalno dosego vrednosti potrebno ustrezno zavarovati in upravljati. To podjetju omogočajo pravice intelektualne lastnine.

Za vsa podjetja, ki vlagajo svoj čas, trud in finančna sredstva v razvoj novih idej, izdelkov in tehnologij, so pravice intelektualne lastnine mehanizem, ki prinaša večjo pravno varnost.

Imetniki pravic intelektualne lastnine namreč pridobijo izključno pravico do uporabe predmeta varstva pravic intelektualne lastnine za določeno časovno obdobje na določenem območju in so edini, ki drugim dovoljujejo ali prepovedujejo njegovo uporabo.

Ker so te pravice premoženjske, lahko podjetja z njihovim ustreznim upravljanjem pridobijo tudi dodatne prihodke (na primer s prodajo, licenciranjem, franšizingom).

Mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) lahko pridobijo finančno pomoč za stroške v zvezi z intelektualno lastnino preko vavčerjev Sklada za pomoč MSP pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (najkasneje do 6. 12. 2024 oziroma do porabe sredstev) ali Slovenskem podjetniškem skladu.

Z informacijami o intelektualni lastnini podjetjem, ne glede na stopnjo razvoja in rasti, pomagajo tudi na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Za pomoč se lahko podjetja obrnejo na telefonsko številko info točke urada 01 620 31 01 oziroma na elektronski naslov sipo@uil-sipo.si.

Več informacij o področju intelektualne lastnine je na voljo na spletni strani Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino.