Ob tej priložnosti je v avli poslovne stavbe Triglav (Dunajska cesta 22, Ljubljana) postavljena fotografska razstava uspešnih projektov, sofinanciranih iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo (ESPR) 2014–2020. Sklad je v celotnem obdobju v Sloveniji podprl 170 projektov in prispeval k razvoju ribištva, akvakulture in predelave ter podpiral dobrobit okolja in spoštovanje skupne ribiške politike v skupni višini 27,3 milijona evrov, od tega je bilo 21 milijonov evrov evropskih sredstev. Razstava bo na ogled do 5. 12. 2024, dne 21. 11. 2024 pa bo med 12. in 15. uro na voljo tudi pokušina lokalnih ribiških proizvodov.

Prednostna področja teh projektov so bila široko zastavljena in so vključevala razvoj akvakulture, izboljšanje morskega gospodarskega ribolova, predelavo in trženje ribiških proizvodov, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter podporo lokalnim skupnostim preko programov CLLD. V okviru 1. prednostne naloge (v nadaljevanju: PNU) so se izvajali 3 ukrepi: Ribiška pristanišča, mesta iztovarjanja, prodajne dvorane in zavetja, Zdravje in varnost ter Varstvo in obnova morske biotske raznovrstnosti in ekosistemov. V okviru 2. PNU so se izvajali 4 ukrepi: Produktivne naložbe v akvakulturo (klasična akvakultura), Produktivne naložbe v akvakulturo (okoljska akvakultura), Akvakultura ki zagotavlja okoljske storitve in Povečanje potenciala lokacij za akvakulturo. V okviru 3. PNU sta se izvajala 2 ukrepa na podlagi javnih naročil: Zbiranje podatkov in Nadzor in izvrševanje. V okviru 4. PNU se je izvajal ukrep Lokalni razvoj, ki ga vodil skupnost (CLLD). V okviru 5. PNU so se izvajali 3 ukrepi: Trženje, Predelava ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture ter Finančna nadomestila za gospodarske subjekte v sektorju ribištva in akvakulture. V okviru 6. PNU so se izvajali 3 ukrepi na podlagi javnih naročil: Celostni pomorski nadzor, Varovanje morskega okolja in Izboljšanje znanja o stanju morskega okolja.

Fotografije na razstavi prikazujejo konkretne rezultate, od prenove ribiških pristanišč in posodobitev ribogojnic do investicij na krovu ribiških plovil. Več o Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo 2014-2020 

Ob svetovnem dnevu ribištva letos posebej izpostavljamo priložnosti, ki jih prinaša novo programsko obdobje 2021–2027 z Evropskim skladom za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2021-2027. Slovenija ima v okviru ESPRA na voljo 34,2 milijona evrov, od tega 25,6 milijona evrov prispeva EU. Sredstva so namenjena nadaljnjemu spodbujanju trajnostnega ribištva, prilagoditvam podnebnim spremembam, digitalizaciji in uvajanju inovativnih praks v sektorje ribištva in akvakulture. Pomemben poudarek novega sklada je na spodbujanju zelenega prehoda, ekoloških praks v ribogojstvu in podpori projektom, ki krepijo lokalne skupnosti ter njihovo gospodarsko odpornost. Več o Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo 2020-2027 najdete na https://evropskasredstva.si/program-za-pomorstvo-ribistvo-in-akvakulturo/

Za namene približanja tega sektorja javnosti bodo tri ribogojnice – Ribogojnica Obrh v Loški dolini in Ribogojnica Soča v Kobaridu Zavoda za ribištvo Slovenije ter Ribogojnica Pšata podjetja Vodomec d. o. o. na svojih lokacijah med 12. in 14. uro odprle svoja vrata za obiskovalce. Priložnost za ogled ponuja vpogled v sodobne in tradicionalne metode vzreje rib ter poudarja pomembnost trajnostnih praks pri soočanju z izzivi podnebnih sprememb in rabe naravnih virov.

Ribogojnica Soča (Zavod za ribištvo Slovenije) je bila zgrajena leta 1939. Z vodo jo napajata Korenov in Frandoličev izvir. V ribogojnici lahko vidite soške postrvi, jadranske lipane, primorske podusti, šarenke in potočne zlatovčice. Letno vzredijo okoli 20 ton rib, večina jih je namenjena za poribljavanje. Najdete jih v Kobaridu na naslovu Mučeniška 28, dosegljivi so na telefon 041 390 924.

Ribogojnica Obrh (Zavod za ribištvo Slovenije) je bila zgrajena ob potoku Obrh leta 1935 za pridobivanje iker potočne postrvi. Danes je ribogojnica največji gojitveni objekt za domorodne salmonidne vrste rib Zavoda za ribištvo Slovenije. V ribogojnici lahko vidite potočne postrvi, lipane, sulce in potočne zlatovčice. Najdete jih v Loški dolini na naslovu Vrhnika pri Ložu 6, dosegljivi so na telefon 051 422 120.

Ribogojnica Pšata je nekdanji selekcijski center za postrvi, je prva ribogojnica v Sloveniji, ki je pridobila EU status ribogojnice proste bolezni. V njej se nahaja največja plemenska jata postrvi pri nas in služi kot vzrejni, izobraževalni in raziskovalni prostor študentom zootehnike in veterine.

Mogoče si je ogledati celoten reprodukcijski proces in razvoj postrvi v različnih vzrejnih fazah in tehnologijo, ki se je poslužujejo. Najdete jih na naslovu Pšata 31, Cerklje na Gorenjskem. Dosegljivi so na telefon: 041 615 110.

Akvakultura lahko predstavlja eno od rešitev za zmanjšanje pritiska na naravne ribje populacije. S trajnostnimi pristopi, ki vključujejo okolju prijazne tehnologije, recirkulacijo vode in gojenje lokalnih vrst, lahko ribogojstvo prispeva k povečanju svetovne proizvodnje hrane, ne da bi to ogrozilo morske ekosisteme.

Svetovni dan ribištva, ki ga vsako leto praznujemo 21. novembra, je priložnost za razmislek o pomenu ribištva in akvakulture za naš planet. Ta dan opozarja na izzive, s katerimi se sooča sektor, in hkrati poudarja prizadevanja za trajnostno upravljanje vodnih virov, ohranjanje ekosistemov ter izboljšanje življenjskih pogojev ribiških skupnosti.

Ribištvo in akvakultura igrata ključno vlogo pri prehranski varnosti, saj ribe in drugi vodni organizmi zagotavljajo pomemben vir beljakovin za milijone ljudi po vsem svetu. Poleg tega sektor ponuja zaposlitev in ekonomske priložnosti za številne skupnosti, zlasti v obalnih in podeželskih območjih. Vendar pa se sektor sooča z resnimi izzivi, kot so prekomerni ribolov, podnebne spremembe, onesnaževanje morij in zakisljevanje oceanov.

Obenem je pomembno, da se nadaljuje z ozaveščanjem javnosti o odgovorni potrošnji ribjih proizvodov, tako sladkovodnih kot morskih. S podporo lokalnim ribičem in lokalnim podjetjem, ki se ukvarjajo z vzrejo vodnih organizmov, izbiro lokalnih izdelkov in zmanjšanjem ogljičnega in prehranskega odtisa lahko vsak posameznik prispeva k ohranjanju zdravih morskih ekosistemov.

Svetovni dan ribištva 2024 nas opominja, da so oceani, reke in jezera dragocen vir življenja, ki ga moramo spoštovati in zaščititi za prihodnje generacije. Obeleževanje tega dne je tako spodbuda za skupno delovanje v smeri bolj trajnostnega sveta.