Javni in zasebni sektor o iskanju in upravljanju s talenti
V razpravi z naslovom Sodelovanje za razvoj talentov in preboj je sodeloval generalni direktor Direktorata za javni sektor Peter Pogačar (drugi z leve). | Avtor: MJU
O tematiki so razpravljali vodje, voditelji in strokovnjaki tako iz javnega kot zasebnega sektorja. Medsebojno so delili izkušnje in spoznavali primere dobrih praks tako enih kot drugih. Strinjali so se, da so vsi zaposleni talentirani, a potrebno je prizadevanje celotne organizacije, da se spodbudi ljudi k raziskovanju in izboljšanju njihovega potenciala.
Dr. Staša Mesec iz Sektorja za kakovost predpisov in razvojno načrtovanje je v sklopu delavnice Razcvet talentov v slovenskem okolju predstavila projekt Inovativen.si. »Z njim smo spodbujali učinkovitost in kakovost dela javne uprave, pri čemer smo sledili ciljema projekta, to sta sistemska uveljavitev inovativnih pristopov z uporabnikom v središču in večja ozaveščenost ter usposobljenost zaposlenih v javni upravi za uporabo inovativnih metod dela,« je pojasnila in dodala, da kljub zaključku projekta inovacijska skupnost, ki združuje tiste, ki želijo krepiti svoje znanje in dobre prakse, živi naprej.
V nadaljevanju dogodka je sledila razprava z naslovom Sodelovanje za razvoj talentov in preboj, v kateri so spregovorili tako direktorji iz gospodarstva kot javnega sektorja. Predstavnik slednjega je bil generalni direktor Direktorata za javni sektor Peter Pogačar. Rdeča nit diskusije, v kateri so ob njem sodelovali še predsednica uprave Vita Življenjsko zavarovanje dr. Barbara Smolnikar, namestnica direktorice CEF Ivana Nedižavec Korada in direktor Schindler Slovenija Aleš Resnik, je bilo sodelovalno voditeljstvo.
Takšno vodenje spodbuja aktivno sodelovanje pri odločanju in reševanju problemov. Namesto tradicionalnega avtoritarnega pristopa, kjer vodja sprejema vse odločitve, sodelovalno voditeljstvo omogoča, da deležniki izrazijo svoje ideje, izkušnje in mnenja, kar povečuje angažiranost in kreativnost. Ta pristop spodbuja odprto komunikacijo, timsko delo in medsebojno zaupanje, kar vodi k boljši učinkovitosti in inovacijam. Sodelovalno voditeljstvo tako gradi kulturo, kjer so vsi deležniki motivirani za skupno dosego ciljev in reševanje izzivov.