Vsako izmed teh poročil ponuja pomembne vpoglede in tehtna priporočila, ki bodo usmerjali delo novega kolegija komisarjev in komisark. Skupaj oblikujejo vizijo za močnejšo, odpornejšo in bolj povezano Evropo.

Enrico Letta se v poročilu osredotoča na izboljšanje dostopa do evropskega notranjega trga za vse državljane EU, pri čemer izpostavlja potrebo po večjem vključevanju manjših ter srednje velikih podjetij in državljanov, ki nimajo večjezičnih spretnosti. Poročilo se posebej osredotoča na tri sektorje: finančne storitve, energetiko in telekomunikacije, ki so ključni za strateško agendo EU v prihodnjem petletnem obdobju. Prav tako opozarja na pomembnost skupnega zadolževanja, predvsem v luči krepitve evropske obrambe in varnosti, kar je ena izmed prednostnih nalog EU za obdobje 2024–2029. Poleg tega poudarja potrebo po povečanju proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije ter zagotavljanju ustreznega financiranja. Več v poročilu o prihodnosti evropskega notranjega trga »Več kot le trg«  (angleško Much More than a Market).

Mario Draghi v poročilu o konkurenčnosti EU opozarja, da Evropa potrebuje bolj usklajeno industrijsko politiko, hitrejše ukrepanje in obsežnejše naložbe, če želi ohraniti konkurenčnost z ZDA in Kitajsko. Poudarja tudi potrebo po zmanjšanju odvisnosti od tretjih držav ter po oblikovanju »zunanje ekonomske politike« in  krepitvi zmogljivosti obrambne industrije. Sedmo poglavje poročila je namenjeno obrambi. V njem Draghi opozarja, da Unija premalo vlaga v obrambne potrebe ter da so razpoložljivi viri financiranja omejeni, obrambna industrija pa preveč razdrobljena. Pomanjkanje usklajenosti in standardizacije, velika odvisnost od tretjih držav, nizke naložbe v raziskave in razvoj ter pomanjkanje inovacij so prav tako ključni izzivi. Več v Draghijevem poročilu o prihodnji konkurenčnosti evropskega gospodarstva (angleško The Future of European Competitiveness).

Sauli Niinistö v svojem poročilu o krepitvi civilne in vojaške pripravljenosti Evrope opozarja na nujnost, da EU preseže zgolj odzivanje na krize in se osredotoči na aktivno pripravljenost na prihodnje grožnje. Velike krize v zadnjih letih odražajo globoke geopolitične, podnebne in tehnološke spremembe, ki zahtevajo celovit pristop k pripravljenosti na vse vrste tveganj. Poročilo predlaga, naj evropski državljani okrepijo pripravljenost na nujne primere, kot so pandemije ali vojna, z lastnimi zalogami in dostopom do nujnih služb. Opozarja tudi na potrebo po večjem vlaganju v varnost, pri čemer naj bi države članice namenile vsaj 20 odstotkov proračuna za povečanje pripravljenosti na krizne razmere. Več v poročilu o krepitvi civilne in vojaške pripravljenosti Evrope (angleško Safer Together – Strengthening Europe’s Civilian and Military Preparedness and Readiness).