Ministri v Bruslju o prihodnosti trgovinske politike
Svet, ki mu je predsedoval Péter Szijjárto, madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino, je, v okviru osrednje točke zasedanja, razpravljal o trgovinskih odnosih med EU in ZDA, ki so pred izzivom. Izid nedavnih volitev bo zaznamoval tudi bodoče usmeritve ameriške trgovinske politike, obarvane s protekcionizmom ter ukrepi ZDA za zaščito gospodarske oziroma nacionalne varnosti. Čeprav se poraja vrsta vprašanj, kako bo nova ameriška trgovinska politika vplivala na EU, je v tem trenutku le malo odgovorov, več ugibanj. Jasno je le, da je tokrat EU nekoliko bolje pripravljena na Trumpov model vodenja trgovinske politike.
»Pomembno je, da EU in ZDA ostaneta strateški partnerici in zaveznici ter da njuno sodelovanje temelji na dialogu in pozitivni trgovinski agendi. EK mora ostati branik na pravilih temelječega trgovinskega sistema in braniti interese EU, ko je to potrebno,« je izpostavil državni sekretar Židan.
Razprava ministrov je potekala tudi o prihodnosti trgovinske politike EU, s poudarkom na aktualnih pogajanjih o trgovinskih sporazumih EU. V poslanici kandidatu za komisarja za trgovino in gospodarsko varnost ter za medinstitucionalne odnose in transparentnost, Marošu Šefčoviču, je poudarjeno, da Evropa potrebuje novo zunanjo gospodarsko politiko. Odprta in na pravilih utemeljena mednarodna trgovina še vedno prinaša velike koristi, vendar se v današnjem svetu geopolitika in geoekonomija prepletata.
Državni sekretar Židan je poudaril: »Svet se je spremenil, trgovina EU je v nezavidljivi geopolitični situaciji, na meji z EU je vojna. EU ni več glavni igralec v globalni areni. Zato je potrebna fleksibilnost. Gospodarstvu je treba dati prednost in trgovina je ključno orodje za jačanje konkurenčnosti. Odprta in prosta trgovina mora še naprej zagotavljati blaginjo, vendar mora obenem zmanjšati našo odvisnost in pomagati oblikovati trajnostna partnerstva po svetu. Treba je iskati trgovinske partnerje povsod, kjer je možno in poleg prostotrgovinskih sporazumov iskati alternativne dogovore. Slovenija podpira učinkovite trgovinske sporazume, ki so v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije, prinašajo gospodarske koristi za podjetja, potrošnike in državljane in promovirajo EU standarde na svetovni ravni.« Dodal je še, da verjame v notranji trg EU in da je potrebna koherentnost med trgovinsko politiko in politiko notranjega trga.
V okviru točke razno je bil Svet, na predlog Švedske, seznanjen s pobudo osmih držav članic (poleg Švedske še Danske, Estonije, Finske, Irske, Latvije, Litve in Poljske) za nadaljnje zvišanje carinskih dajatev na uvoz najširšega možnega obsega proizvodov iz Rusije in Belorusije.
Na neformalnem delu zasedanja pa so ministri obravnavali reformo Svetovne trgovinske organizacije (angleško World Trade Organization - WTO). Sistem je treba usposobiti za odzivanje na večplastno globalno krizo in trgovinske izzive 21. stoletja. Nujna je modernizacija organizacije in politična volja za doseganje soglasij. »Slovenija kot odprta in izvozno usmerjena država ta sistem nujno potrebuje. Ključnega pomena je torej nadaljnje delo na reformi WTO. Pri tem se mora EU intenzivno partnersko povezovati s podobno mislečimi in konstruktivnimi akterji v WTO in ohranjati odprt pristop,« je poudaril državni sekretar Židan.