Zbiranje podatkov in vrednotenje stavbnih zemljišč je večplasten proces, ki povezuje tehnične, okoljske in družbene vidike in je ključnega pomena za trajnostno, funkcionalno in strateško rabo prostora.

Trenutno v Sloveniji potekata dve pomembni aktivnosti v zvezi z analizo stavbnih zemljišč. Geodetska uprava Republike Slovenije je v začetku oktobru javno razgrnila Predlog modelov vrednotenja nepremičnin, ki med drugim vključuje tudi model za vrednotenje stavbnih zemljišč in je primarno namenjen določanju njihovih vrednosti na trga nepremičnin. Za področje urejanja in načrtovanja prostora je ključnega pomena projekt vzpostavitve evidence stavbnih zemljišč, ki poteka v okviru širšega projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D), s katerim bodo do konca leta 2026 pridobljeni podrobnejši podatki o stavbnih zemljiščih, med njimi tudi zaloga nepozidanih stavbnih zemljišč po občinah v Sloveniji.

V začetku leta 2024 sta bila sprejeta dva nova pravilnika, ki urejata področje stavbnih zemljišč, Pravilnik o razvojnih stopnjah nepozidanih stavbnih zemljišč  Uradni list RS, št. 12/24) in Pravilnik o merilih za določitev komunalno opremljenega nepozidanega stavbnega zemljišča  (Uradni list RS, št. 12/24).

Vabljeni gostje omizja so strokovnemu krogu udeležencev, študentom Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter sodelavcem ministrstva natančneje predstavili uvodoma omenjena projekta. Mag. Dušan Mitrović, direktor Urada za množično vrednotenje nepremičnin na Geodetski upravi RS je predstavil sistem množičnega vrednotenja nepremičnin v Sloveniji in podrobneje model vrednotenja za stavbna zemljišča ter model vrednotenja za druga zemljišča.

Dr. Damjan Doler, iz Direktorat za prostor in graditev na Ministrstvu za naravne vire in prostor je predstavil problematiko pomanjkanja ustreznih evidenc o stavbnih zemljiščih, tehnična priporočila (Metodologija za vzpostavitev in vzdrževanje ESZ na lokalni ravni) in ključne korake pri vzpostavitvi evidence stavbnih zemljišč. Evidenca stavbnih zemljišč predstavlja na področju evidentiranja podatkov o stavbnih zemljiščih sistemsko rešitev, in sicer tako na državni kot tudi na lokalni ravni.

V polemični razpravi so se udeleženci dotaknili problematike visokih cen nepremičnin, kot posledice neustrezne ponudbe in problematike velikega fonda nepozidanih stavbnih zemljišč v občinah.  Opozorili so tudi na pomen prostorskega načrtovanja v povezavi s trgom nepremičnin in izpostavili njegovo vlogo pri uveljavljanju javnega interesa nasproti parcialnim, zasebnim interesom.  Opozorili so tudi na zahtevnost zajema podatkov evidence stavbnih zemljišč. V razpravi je bilo poudarjeno tudi, da prostorski akti niso namenjeni prikazu stanja evidenc različnih resorjev, ki so vključeni v prostorsko načrtovanje, temveč izkazujejo načrtovano namensko rabo. Dejanska raba zemljišč pa je posledica načrtovane namenske rabe. Razpravljavci so se strinjali, da bo vzpostavljena evidenca stavbnih zemljišč pripomogla k učinkovitejšemu prostorskem načrtovanju in, da je o vplivu podrobnejših podatkov o stavbnih zemljiščih iz evidence stavbnih zemljišč na vrednotenje nepremičnin, v tem trenutku še preuranjeno podrobneje razpravljati.

Tudi tokratni dogodek je pritegnil veliko število udeležencev. Le odprt dialog med strokovnjaki različnih disciplin razstira nasprotja kot tudi skupne probleme in daje nove rešitve in ideje za izboljšave. Naslednji Pogovori stroke bodo potekali v začetku prihodnjega leta.