Projekt, ki ga financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, povezuje že več kot 100 slovenskih občin in vključuje podatke o dostopnosti infrastrukture s ciljem ustvariti prostor, prilagojen potrebam vseh prebivalcev.

Dogodek, ki je potekal 20. novembra 2024 v Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec, je bil posvečen razpravam o vidnejših rezultatih in načrtih za izboljševanje fizične ter digitalne dostopnosti sodelujočih občin. O napredku in izzivih so spregovorili vodja projekta na Geodetskem inštitutu mag. Roman Rener, strokovni sodelavec inštituta Jani Demšar, Vojmir Drašler, vodja projekta z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, ter Sabina Janičijević iz sektorja za dostopnost na Založbi Beletrina.

Poudarek srečanja je bil na predstavitvi participativnega modela, ki omogoča ranljivim skupinam neposredno sodelovanje pri posodabljanju baze podatkov. »Za zagotavljanje kakovostnih in ažurnih podatkov je ključno sodelovanje občin, invalidskih organizacij in posameznikov,« je pojasnil Demšar. Dodal je, da je model zasnovan preprosto: »Ko opazite spremembo infrastrukture, na primer nov zvočni semafor, prehod za pešce ali parkirišče za invalide, preprosto posnemite fotografijo z vklopljeno lokacijo in nam jo pošljite. Tako lahko hitro posodobimo bazo podatkov.« Takšen pristop omogoča sprotno spremljanje dostopnosti ter aktivno vključuje skupnost v ustvarjanje prostora, prilagojenega potrebam vseh.

Pomembno vlogo pri tem ima tudi lokalna oblast, ki s prilagoditvijo infrastrukture bistveno prispeva k podpori invalidov in drugih ranljivih skupin. Podžupanja Slovenj Gradca Martina Šisernik je izpostavila dolgoletna prizadevanja občine, ki je naziv Občina po meri invalidov prejela že leta 2008. Dobro dostopnost pripisuje aktivnemu sodelovanju sveta invalidov, ki spremlja načrtovanje in izvajanje projektov. »Naš cilj je odpraviti obstoječe ovire in preprečiti nastajanje novih,« je dejala in opozorila na potrebo po večji ozaveščenosti načrtovalcev infrastrukture. Stojan Rozman iz Društva paraplegikov Koroške je prav tako opozoril na pomanjkljivo strokovno znanje pri načrtovanju dostopnosti, zaradi česar se še vedno pojavljajo neustrezne rešitve. Izpostavil je, da bi takšne napake lahko preprečili z več znanja in vključevanjem invalidov že v fazi načrtovanja.

Kočevje: Primeri dobrih praks in priložnosti za izboljšave

Dan kasneje, 21. novembra 2024, je podoben dogodek potekal v Turističnem kompleksu Jezero v Kočevju, kjer so občina Kočevje in sosednje občine, ki sodelujejo v projektu, predstavile svoja prizadevanja za izboljšanje mobilnosti. »Zavedati se moramo, da bomo zaradi hitro starajoče se družbe v prihodnosti vsi potrebovali dostopne prostore,« je ob začetku dogodka zbrane nagovoril Vojmir Drašler z ministrstva in izpostavil pomembnost ozaveščanja o problematiki. Hkrati je spomnil, da je ključ do bolj dostopnega okolja v povezovanju strokovnjakov,  lokalnih skupnosti, ministrstva in uporabnikov.

Jani Demšar z Geodetskega inštituta je prav tako kot v Slovenj Gradcu predstavil nabor terenskih podatkov v sodelujočih občinah, hkrati pa opozoril na uvedbo participativnega modela, ki omogoča redno posodabljanje baze podatkov z vključitvijo skupnosti. Sabina Janičijević iz sektorja za dostopnost pri Beletrini je poudarila, da se je ozaveščenost o spletni dostopnosti v zadnjih letih nekoliko izboljšala, vendar to še vedno ni opazno pri dejanski dostopnosti spletnih strani: »Trenutno ocenjujemo, da je dostopnih le približno dva odstotka javnih spletnih strani in aplikacij.«

O doseženih ciljih in nadaljnjih načrtih za izboljšanje dostopnosti sta spregovorila podžupan občine Kočevje Andrej Mladenović in svetovalec za družbene dejavnosti občine Žužemberk Vlado Kostevc. V diskusijskem delu dogodka sta svoje izkušnje delila tudi predsednica Društva invalidov Kočevje Vesna Markoš in član društva Vinko Vlašič. Markoš je izrazila zadovoljstvo nad prilagoditvami, ki omogočajo invalidom samostojen dostop do institucij, a hkrati opozorila na nujnost izboljšav, kot so krožišča in semaforizacija. Vlašič je izpostavil še težave z dostopnimi javnimi stranišči za invalide.

Z zagotavljanjem ustrezne dostopnosti in vključenosti oseb z ovirami občine spoštujejo zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije Organizacije Združenih narodov (OZN) o pravicah invalidov, EU Strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, Direktive (EU) 2019/882 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve ter Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide.

Cilj projekta je priključiti vseh 212 slovenskih občin. Vsi podatki o dostopnosti infrastrukture so uporabnikom na voljo brezplačno na spletni strani Dostopnost prostora.