Finančni dogovor predstavlja začetek, realno osnovo in ravnotežje med željami in možnostmi držav ter novo realnostjo - novimi geopolitičnimi razmerami v svetu.

Po štirinajst dnevnih pogajanjih, ki so šele v zadnjih nekaj dneh 29. Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (angleško 29th Conference of the Parties – COP29), ki je letos potekala v Bakuju, dobila pospešek, je bil danes zgodaj zjutraj, po dnevu in pol zamude, sklenjen zaključni dogovor. Ključna sklepna dokumenta v povezavi s financami in blaženjem podnebnih sprememb, ki so ju države sprejele po nočnih pogajanjih, predstavljata tako imenovani Pakt o podnebni enotnosti (angleško Baku Climate Unity Pact). Sprejet je bil novi kolektivni kvantificiran cilj. V dogovoru je zapisan finančni cilj od leta 2025 dalje o najmanj 300 milijardah dolarjev letno za podnebne ukrepe v državah v razvoju, pri čemer razvite države prevzamejo vodilno vlogo.

Finančni cilj je namenjen za podnebne ukrepe na področju blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje državam v razvoju. Ob enem odločitev poziva vse akterje k sodelovanju za omogočanje povečanja financiranja za države v razvoju za podnebne ukrepe iz vseh javnih in zasebnih virov za vsaj 1300 milijard dolarjev letno do leta 2035. Pri tem se spodbuja države v razvoju, da prostovoljno prispevajo, vključno prek sodelovanja Jug-Jug. 

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, ki se je kot vodja slovenske delegacije udeležil podnebne konference in aktivno sodeloval v pogajanjih, je po koncu izrazil mešane občutke glede sprejetih zaključkov. Med glavnimi poudarki je izpostavil finančni cilj 300 milijard dolarjev, ki ga bodo razvite države namenile manj razvitim državam. Hkrati je opozoril, da obstoječi dogovori ne zadostujejo za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, saj trenutne politike kažejo na pot proti segrevanju za 3 stopinje Celzija do konca stoletja.

Minister je izrazil razočaranje nad pomanjkanjem konkretnih zavez za hitrejše zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in postopno odpravo fosilnih goriv. Kljub temu je poudaril pomen nadaljnjega sodelovanja z državami v okviru "Koalicije visoko ambicioznih držav" za dosego boljših rezultatov​.

Potrjene so bile usmeritve za prihodnje globalne dialoge in dogodke v okviru Delovnega programa za blaženje. Na konferenci so potrdili tudi dokument o enakosti spolov, ki poudarja večjo pomoč dekletom in ženskam v podnebni krizi. Žal pa jezik glede enakosti spolov in človekovih pravic ni bil v zadostni meri vključen v ostale tekste odločitev, kot si je prizadevala Evropska unija.

Glede prilagajanja na podnebne spremembe so bile med drugim sprejete usmeritve za nadaljevanje tako imenovanega Delovnega programa Združenih arabskih emiratov (ZAE) – Belem za kazalnike, s katerimi bo merjen napredek proti tematskim podciljem Globalnega cilja za prilagajanje. Prepoznano je, da so tako postopni kot transformativni pristopi k prilagajanju ključni za zaščito blaginje ljudi in planeta ter za reševanje življenj in preživetja.

Pomemben del dogovora je sprejetje pravil za izvajanje 6. člena Pariškega sporazuma, predvsem v povezavi s členom 6 (2) in 6 (4) glede mednarodnega sodelovanja pri doseganju ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Oba člena sta ključna za podporo implementaciji nacionalno določenih prispevkov. 

Odločitve na podnebni konferenci se sprejemajo soglasno, s pritrditvijo skoraj 200 držav pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (angleško United Nations Framework Convention on Climate Change -UNFCCC).