Zaradi aktualnih izzivov na področju pripravljenosti zdravstva na izredne razmere, vojne ter naravne in druge nesreče, so čimprejšnje in učinkovite rešitve ključnega pomena. Cilj današnjega izobraževanja, ki je potekal v prostorih Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje Republike Slovenije na Igu, je bil izboljšati pripravljenost in povečati učinkovitost delovanja upravljavcev kritične infrastrukture v zdravstvu. Program je obsegal širok nabor tem, ki so neposredno povezane z nalogami upravljavcev kritične infrastrukture.

Udeležence je v uvodu nagovoril državni sekretar Denis Kordež, ki je poudaril nujnost pripravljenosti na zdravstvene krize, ki pogosto prihajajo nenapovedano in brez opozorila. Predstavil je ključne prednostne naloge nacionalnega načrta odzivanja zdravstva, med katerimi je izpostavil usklajeno delovanje medsektorskega odzivanja. Ob tem je izpostavil vlogo Operativnega centra za krizno upravljanje, ki v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje deluje v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Center, ki je že operativen, bo imel pomembno vlogo pri spopadanju z izzivi prihodnosti.

Luka Gorup, vodja Službe za nujno medicinsko pomoč in izredne razmere pri Ministrstvu za zdravje je predstavil delovanje službe ter njeno ključno vlogo pri usklajevanju odziva zdravstvenega sistema na izredne razmere. Nato je Klemen Petek iz NIJZ predstavil delovanje Operativnega centra NIJZ in izpostavil razloge za nujnost novega nacionalnega načrta zdravstva. Sledila je predstavitev aktualnih izzivov informacijske in kibernetske varnosti, kjer je Matjaž Mravljak z Urada za informacijsko varnost osvetlil ključne grožnje ter ukrepe za njihovo obvladovanje.

Po odmoru sta Alenka Čarni in Rok Šteblaj z Ministrstva za obrambo predstavila novelo Zakona o kritični infrastrukturi ter vprašanja delovne in materialne dolžnosti. Lidija Horvat Petek in Aleksandra Petrović, prav tako z Ministrstva za obrambo, sta se osredotočili na delovanje Nacionalnega centra za krizno upravljanje ter vpliv hibridnih groženj na zdravstveni sektor. Pomembno temo o varovanju tajnih podatkov je dodatno osvetlil Tomislav Komac z Obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo.

Popoldanski del programa je bil namenjen obravnavi kriznega delovanja največjih slovenskih zdravstvenih ustanov. Miran Barukčič iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in Vilibald Šabeder iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor sta delila svoje izkušnje ter poudarila pomen pripravljenosti in hitrega odzivanja na krizne razmere. Zaključek izobraževanja je bil posvečen pravnemu vidiku civilne zaščite v zdravstvenih zavodih, kar je v svojem predavanju izpostavila mag. Romana Lah z Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Dogodek je bil pomemben korak k izboljšanju pripravljenosti slovenskega zdravstva na nepredvidljive izzive prihodnosti. Z izmenjavo izkušenj, znanja in dobrih praks na tem in prihodnjih izobraževanjih bodo udeleženci prispevali k razvoju celovitih in učinkovitih rešitev za krizno upravljanje ter odzivanje v zahtevnih razmerah.