Mnenje vlade o predlogu priporočil v zvezi z delovanjem javnega zavoda Radiotelevizija Slovenija

Vlada je sprejela mnenje o predlogu priporočil v zvezi z delovanjem javnega zavoda RTV Slovenija in ga pošlje Državnemu zboru RS.

V zvezi s prvo, drugo in tretjo točko priporočil skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, ki je na Državni zbor RS naslovila zahtevo za sklic izredne seje in sicer, da naj Državni zbor priporoči vladi, da pozove vodstvo RTV Slovenija, da prepreči in ustavi cenzuro na RTV Slovenija, da Državni zbor priporoča vladi, da pozove vodstvo RTV Slovenija, da nemudoma preneha s kršitvami 5. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki določa, da morajo novinarji in odgovorni uredniki pri svojem delu spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij ter načelo politične uravnoteženosti in svetovnonazorskega pluralizma ter da Državni zbor RS priporoča vladi, da pozove vodstvo RTV Slovenija, da ustrezno zaščiti avtonomijo novinarskega dela in po enakih kriterijih obravnava vse zaposlene novinarje na javnem zavodu RTV Slovenija ter deluje v skladu z zakonsko določenimi pooblastili, vlada odgovarja, da je priporočilo v nasprotju z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1), ki določa, da je ustanovitelj javnega zavoda (Republika Slovenija) dolžan zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija in zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe. Vsakršno arbitrarno presojanje političnih organov o vsebinskih zadevah, ki izhajajo iz novinarskega in uredniškega neodvisnega dela, bi namreč pomenilo nedopusten političen pritisk. Predlog priporočila je tudi v nasprotju z evropskim pravnim redom in ugotovitvami o stanju medijev v letnih poročilih Evropske komisije o vladavini prava, v skladu s katerimi države članice spoštujejo uredniško svobodo in neodvisnost medijev ter ne posegajo v uredniško politiko in odločitve. Za zaščito neodvisnosti novinarskega in uredniškega odločanja je zakonsko postavljen visok standard. 16. člen ZRTVS-1 tako tudi določa, da Svet ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo in sprejemati odločitev ali stališč, ki so povezana z objavo delov programa. Svet vodi razpravo o objavljenih delih programa le na podlagi poročil varuha, ki vključujejo odziv odgovornih urednikov in avtorjev. V zvezi s tretjo točko priporočila vlada dodatno opozarja, da je pristojnost ugotavljanja morebitnih kršitev, ki bi izhajala iz delovno pravnih razmerij in spoštovanja zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev, v pristojnosti inšpekcijskih organov, na katere pa vlada zaradi zagotavljanja načela samostojnosti ne sme vplivati.

V nadaljevanju na priporočila skupine poslank in poslancev s prvopodpisano Jelko Godec, ki v četrti in peti točki Državnemu zboru nalaga, da priporoča vladi, da na Računsko sodišče poda poziv, da v skladu s svojimi pristojnostmi preveri in odboru predloži poročilo, ali so se proračunska sredstva v višini 15 milijonov evrov za leto 2023 in 2024 namensko porabila za izvajanje programa narodnih manjšin ter Državni zbor priporoča Ustavnemu sodišču, da v skladu s svojimi pristojnostmi v najkrajšem možnem času odloči o pobudi za oceno ustavnosti členov ZRTVS-1 o RTV Slovenija vlada odgovarja, da podlaga za proračunsko financiranja izhaja iz drugega odstavka 30. člena ZRTVS-1, v skladu s katerim se iz državnega proračuna financira del narodnostnih programov, v deležu, ki se ne financira iz prispevka; del programov RTV Slovenija za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za izseljence in zdomce oziroma za Slovence po svetu ter za tujo javnost, v deležu, ki se ne financira iz prispevka; posamezni projekti kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena ter posamezni projekti digitalizacije tehnološke opreme in arhivov, ki jih predlagajo pristojna ministrstva, v delih, ki se ne financirajo iz prispevka.

Glede petega priporočila pa vlada odgovarja, da je priporočilo v nasprotju z drugim odstavkom 1. člena Zakona o ustavnem sodišču, ki določa, da je Ustavno sodišče v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ. Poziv Državnega zbora oziroma vlade Ustavnemu sodišču, da v najkrajšem možnem času odloči o pobudi za oceno ustavnosti ZRTVS-1 bi predstavljal nedopusten pritisk na samostojnost in neodvisnost Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s čimer bi bilo kršeno tudi ustavno načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Mnenje vlade o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti

Vlada je sprejela mnenje glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti in sicer, da predlog ni utemeljen, zaradi česar ga je treba zavrniti.

Vlada poudarja, da je bil predlog Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU) oblikovan zaradi dejstva, da je dosedanji veljavni zakon zastarel in pomanjkljiv, saj ne opredeljuje natančnih kriterijev za priznanje in odmero izjemnih pokojnin. To pa predstavlja možnost neenake obravnave in celo nezakonitega odločanja v postopkih priznanja in odmere izjemnih pokojnin. Glede na to je nujno, da se po več desetletjih obravnavano področje primerno pravno uredi tako, da bodo postopki priznavanja in odmere dodatka k pokojninam transparentni, z jasno določenimi kriteriji ter pravili ravnanja, s tem pa zagotovljena zakonitost odločanja in enakopravna obravnava predlagateljev.

Predlog zakona zato natančno določa seznam priznanj in nagrad, ki štejejo za izjemne dosežke na področju umetnosti, s katerimi predlagatelj izkazuje posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Republiki Sloveniji ali tujini. Poleg tega jasno opredeljuje osnovo za odmero dodatka ter način odmere dodatka, določeni pa so tudi splošni pogoji za priznanje pravice do dodatka in postopek priznanja oziroma ukinitve pravice. Pri tem predlog zakona v celoti sledi načelu zakonitosti, načelu enakega obravnavanja in načelu javnosti.

V prvem odstavku 2. člena predloga ZDPIDU je jasno določeno, da se pravica do dodatka prizna državljanu ali državljanki Republike Slovenije, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazuje posebne zasluge za kakovost, pomen in prepoznavnost umetnosti v Republiki Sloveniji ali tujini. V drugem odstavku istega člena pa so kot upravičenci iz prvega odstavka opredeljeni prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo, prejemniki nagrade Prešernovega sklada, ki so poleg nje prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado iz Priloge I ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad in prejemniki odlikovanja na podlagi Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije, pri katerih je iz utemeljitve razvidno, da je bilo to podeljeno za delo na področju umetnosti, in ki so poleg tega prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado iz Priloge I ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad.

Dodatek k pokojnini je torej namenjen posameznikom in posameznicam z izjemnimi dosežki na področju umetnosti, kar nenazadnje določa že veljavni Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, ki v prvem členu opredeljuje osebe, ki imajo posebne zasluge ne področju znanosti, umetnosti, kulture, ali druge dejavnosti kot tiste, ki so s svojimi ustvarjalnim delom dosegle izjemne uspehe oziroma njihova dela predstavljajo vrhunske stvaritve na teh področjih, še zlasti če so za svoje dosežke prejele najvišja priznanja v Republiki Sloveniji oziroma v SFRJ ali visoka mednarodna priznanja. To pa pomeni, da se zakonska ureditev tega področja v tem oziru bistveno ne spreminja.

Glede na to vlada meni, da je očitek o diskriminatornosti predloga neutemeljen. Predlog ZDPIDU je namreč namenjen posameznikom in posameznicam z izjemnimi dosežki na področju umetnosti, kar po naravi stvari lahko predstavlja zgolj omejeno število oseb, ne pa širokega kroga morebitnih prejemnikov.

Dejstvo, da seznam pripomb zainteresirane javnosti v okviru javne obravnave, s strani Ministrstva za kulturo doslej še ni bil javno objavljen, po mnenju vlade ni relevantna okoliščina, ki bi utemeljevala razpis posvetovalnega referenduma glede predloga ZDPIDU. Omeniti pa velja, da je bil ta seznam medtem že objavljen na spletnih straneh ministrstva.

Enako velja za pripombo, da v predlogu ZDPIDU ni navedenih dovolj drugih držav Evropske unije, v katerih bi bil uveljavljen enak ali podoben način dodeljevanje izrednih pokojnin oziroma dodatkov. Vlada meni, da ta okoliščina ne more odločilno vplivati na dejstvo, da je obravnavano področje nujno treba urediti iz že zgoraj pojasnjenih razlogov, prav tako pa primerljiva ureditev v drugih državah ni pogoj za to, da se v Republiki Sloveniji to področje uredi na podoben (vendar zakonit in bistveno preglednejši) način, kot je bilo urejeno do sedaj.

Na podlagi navedenega vlada ugotavlja, da predlog za razpis posvetovalnega referenduma ni utemeljen, zaradi česar ga je treba zavrniti.

Vir: Ministrstvo za kulturo

Vlada soglaša s predlogi amandmajev k predlogu sprememb Zakona o nadzoru državne meje

Vlada Republike Slovenije soglaša s predlogi amandmajev k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje, ki se v Državnem zboru obravnava po skrajšanem postopku.

S predlaganimi amandmaji se v največji možni meri upoštevajo pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora Republike Slovenije, ki jih je podala z vidika skladnosti predlaganega zakona z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve