Dopoldne se je minister za naravne vire in prostor Jože Novak udeležil odprtja novega mostu čez Hudinjo pri Sorževem mlinu v Polžah. Most je bil zaradi večkratnih visokih vod tako poškodovan, da se je občina odločila za gradnjo nadomestnega, ki bo poleg večje nosilnosti predvsem bolj odporen na pogosto naraslo Hudinjo. Občina Vojnik je gradnjo sofinancirala s pomočjo predplačila, ki ga je na podlagi predhodnega programa za škodo, povzročeno v avgustovskih poplavah prejela od Ministrstva za naravne vire in prostor.

»Jaz sem hvaležen ministrstvu in ekipi, ki dela na sektorju za odpravo posledic naravnih nesreč, ker imajo glede na obseg posledic res veliko dela. Želim si, da bi tako sodelovanje ostalo tudi naprej, saj sem prepričan, s sodelovanjem in pogovori lahko dosežemo napredek. Ob tem pa se zavedamo, da moramo veliko narediti tudi občine same in ne le čakati na druge,« je ob tem povedal župan Občine Vojnik Branko Petre.

»Tukaj imamo dober primer, kako se da hitro in učinkovito delati. Občina je hitro porabila predplačila, ki jih je dobila od države,« je poudaril minister Jože Novak in dodal, da je na tem vodotoku potrebnih še nekaj ukrepov, da bo v prihodnje bolj odporen na podobne dogodke.

Minister si je nato skupaj s predstavniki Direkcije za vode in predstavnikom koncesionarja ogledal potek del na Savinji v Žalcu, popoldne pa se je v Celju srečal s predstavniki občin, ki ležijo ob porečjih Savinje, Drete in Ljubnice s pritoki, to je občin Velenje, Šoštanj, Žalec, Celje, Laško, Vojnik, Dobrna, Vitanje, Mislinja, Vransko in Tabor.

Pregledali so opravljeno delo na vodotokih v letu 2024 in se podrobneje posvetili načrtu del na vodni infrastrukturi za prihodnji dve leti. Na območju obravnavanih občin je bilo v letu 2024 v okviru izrednih ukrepov zaključenih 43 delovišč, od tega največ na območju občine Šoštanj. Naj spomnimo: na območju celotne Slovenije so bili uspešno izvedeni izredni ukrepi na 843 kilometrih vodotokov in dela zaključena na 1.486 deloviščih v skupni vrednosti 171 milijonov evrov.

»Zadovoljen sem, da so bili izredni ukrepi na vodotokih do konca junija, torej v roku, zaključeni in da ljudje lahko bolj mirno spijo. Dela s tem še niso končana. Preko sanacije, investicij in tudi vzdrževanja bomo v celovito urejanje vodotokov vložili veliko sredstev. A vsi ti ukrepi na koncu ne bodo zadostovali, če se ne bomo ljudje tudi sami prilagodili in ravnali samozaščitno.« Jože Novak, minister 

Izrednim ukrepom sledi sanacija. Po sprejetju petletnega sanacijskega programa so bile v oktobru 2024 s koncesionarji, ki bodo izvajali sanacijska dela, podpisane pogodbe in dela so se pričela. Skupna ocenjena vrednost sanacijskih del na območju danes obravnavanih občin za leti 2025 in 2026 je 34,4 milijona evrov.

Vsi ukrepi se izvajajo dolgoročno, s ciljem večje odpornosti na ekstremne vremenske pojave, ki so posledica podnebnih sprememb. Za zmanjšanje poplavne ogroženosti območja je v pripravi državni prostorski načrt (DPN) za Spodnjo Savinjsko dolino, hkrati pa začenjamo s pripravo še dveh DPN – za Zgornjo Savinjsko dolino in Zadrečko dolino.

Investicije

Na obravnavanem območju je za zmanjšanje poplavne ogroženosti območja in večjo odpornost na prihodnje ekstremne vremenske dogodke predvidenih več investicij.

Na območju Mestne občine Celje so to protipoplavne ureditve Ločnice na območju Zagrada (ocenjena vrednost projekta 1,5 milijona evrov), Dajnice na območju Šmarjete pri Celju in Škofje vasi (1,4 milijona evrov), Koprivnice na območju Dobrove (0,9 milijona evrov), Voglajne na območju Čreta (2,6 milijona evrov) in na območju Polul (15,5 milijona evrov). Za vse naštete investicije je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, povečini je začetek gradnje predviden v začetku leta 2025, gradnja pa bo financirana s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost.

Dve veliki investiciji, ki bosta prav tako financirani iz Načrta za okrevanje in odpornost, sta predvideni tudi na območju Občine Laško. Prva je ureditev Savinje pod Laškim (del druge etape in tretja etapa) v vrednosti 15,2 milijona evrov, za katero je že pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje in se bodo dela predvidoma začela aprila 2025. Druga večja investicija pa so protipoplavni ukrepi na Rečici v Debru v višini 3,2 milijona evrov, kjer je v teku še pridobivanje manjkajočih zemljišč, gradnja pa bi se lahko pričela v prvi polovici leta 2025.

Jutri bo minister Novak obisk nadaljeval še v občinah Zgornje Savinjske doline.

Včerajšnje srečanje državne sekretarke dr. Kegljevič Zagorc z župani v Šmarju pri Jelšah

Državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc se je včeraj srečala z župani in drugimi predstavniki občin Štore, Šentjur, Rogatec, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Kozje, Dobje, Bistrica ob Sotli in Šmarje pri Jelšah, ki je srečanje tudi gostila.

Po avgustovskih uničujočih poplavah so bili izredni ukrepi na tem območju izvedeni na devetih deloviščih. Izrednim ukrepom sledi sanacija, za katero je v letih 2025 in 2026 na tem območju predvidenih 2,2 milijona evrov. Ta zajema tudi obnovo vodne infrastrukture, ki je bila poškodovana tudi v drugih ujmah v preteklih dveh letih. Ob tem bodo tekla redna vzdrževalna dela po programu Direkcije za vode.

V letih 2025 in 2026 se bodo s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost nadaljevale tudi večje investicije na območju občine Šentjur. Predviden je začetek gradnje suhega zadrževalnika Črnolica (ocenjena vrednost projekta 6,5 milijona evrov), gradnja suhega zadrževalnika Lokarje na Pešnici (ocenjena vrednost projekta 4,9 milijona evrov), izvedeni bodo ukrepi ob Voglajni in Slomščici (projekt je ocenjen na 4,5 milijona evrov) ter prodni pregradi v Hudičevem grabnu.

Terenski obiski v novembru in decembru

Namen srečanj je, da skupaj s predstavniki občin pregledamo opravljeno delo na vodotokih v letu 2024, in jim predstavimo osnutek letnega programa dela na vodotokih za prihodnje leto, pa tudi načrtovana dela v letih, ki sledijo. Ob tem želimo od občin pridobiti tudi njihove pripombe in predloge.

»Občine so naš velik zaveznik na terenu, saj spremljajo izvajanje del na posameznih vodotokih. Tudi na ta način preverjamo izvedbo posameznih ukrepov ter investicij,« pravi minister Jože Novak. Minister s tem izpolnjuje zavezo, ki jo je ob nastopu svojega mandata zagotovil županom: redno komunikacijo ter večjo vključenost občin v pripravo načrta del na vodotokih.

Po zaključenih izrednih ukrepih na poškodovanih vodotokih po lanskoletnih uničujočih poplavah se zdaj začenja obdobje dolgoročne sanacije (s katero se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo). Ob tem vzporedno potekajo redna vzdrževalna dela (ki jih opravljajo koncesionarji) ter načrtovanje in izvedba novih investicij na vodotokih, da bodo ti v prihodnje bolj odporni na poplavne dogodke. V načrtovanje sanacij in investicij pa, kot je bilo določeno z zakonom o obnovi, vključujemo tudi občine. Ker je pri urejanju vodotokov nujen celovit pristop, je izvajanje vsega naštetega povezano v sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja (SPU).

Program prihodnjih terenskih obiskov

Ministrstvo za naravne vire in prostor tesno sodeluje z občinami. V mandatu ministra Novaka so bili izvedeni že trije informativni posveti ministra z župani in drugimi predstavniki občin v Ljubljani o različnih vsebinah, ki jih resorno pokriva ministrstvo – od urejanja prostora in ohranjanja narave kot tudi priprave vlog za pridobitev evropskih sredstev za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Tudi pri pripravi občinskih prostorskih aktov ministrstvo aktivno pomaga občinam in jih usmerja. Terenske obiske je minister skupaj z ekipo izpeljal spomladi in jih, kot je napovedal, zdaj ponavlja.

Celoten program obiskov je objavljen na naši spletni strani.