Madžarsko predsedstvo se osredotoča na obravnavanje tematik kot so krepitev konkurenčnosti EU, oblikovanje prihodnosti kohezijske politike, spodbujanje kmetijske politike EU in obravnavanje demografskih izzivov.

Sestankov v Budimpešti se udeležuje dr. Nataša Bratina, generalna direktorica Direktorata za prostor in graditev z Ministrstva za narave vire in prostor. Na sestanku s področja teritorialne kohezije so generalni direktorji razpravljali o reviziji poročila Teritorialne Agende 2023 in spremljajočih priporočil ter sprejeli skupne zaključke glede procesa prenove Teritorialne Agende 2030.

Teritorialna agenda 2030

Teritorialna agenda 2030 je strateški dokument Evropske unije, ki spodbuja trajnostni in uravnotežen prostorski razvoj v Evropi. Njegov cilj je zmanjševanje regionalnih razlik, spodbujanje enakih priložnosti ter krepitev odpornosti lokalnih skupnosti na okoljske, socialne in gospodarske izzive. Vključuje dve prioriteti s cilji, in sicer

1. Pravično Evropo: zmanjševanje neenakosti in krepitev socialne vključenosti,
2. Zeleno Evropo: trajnostni razvoj, zaščita okolja in prilagajanje podnebnim spremembam.

Teritorialna Agenda 2030 temelji na pristopu, prilagojenem lokalnim potrebam in sodelovanju med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne do evropske. Sprejeta je bila decembra 2020 v času nemškega predsedovanja. Ključni instrument vključevanja so pilotne aktivnosti, kjer je Slovenija aktivno sodelovala in sicer v okviru presoje vplivov na prostor (TIA), Alpska mesta.

Predstavljena je bila študija, ki sta jo pripravila ESPON in INTERACT glede prepoznavnosti in vpliva  Teritorialne Agende 2030.

Dr. Nataša Bratina - potrebno je okrepiti vlogo in vpliv prostorskega načrtovanja na nacionalni in regionalni ravni

Dr. Nataša Bratina je v razpravi izpostavila, da je za krepitev teritorialne razsežnosti vseh razvojnih politik  potrebno okrepiti vlogo in vpliv prostorskega načrtovanja na nacionalni in regionalni ravni. Prostorsko načrtovanje lahko okrepi vključevanje ciljev teritorialne kohezije v sektorske politike, kot so prometna, energetska in digitalna infrastruktura, za katere izvedena analiza izvajanja Teritorialne agende 2030 ugotavlja, da imajo pomemben teritorialni vpliv. Na podlagi nacionalnih izkušenj je v Sloveniji usklajevanje prostorskega načrtovanja s sektorskimi strategijami, kot je na primer mobilnost, prineslo uspehe. Poudarila je, da Slovenija podpira ohranitev evropske kohezijske politike tudi v prihodnje, zagovarja ohranitev pristopa, ki omogoča razvoj območij, regij, mest glede na njihove potrebe in razvojne priložnosti in pozdravlja vključevanje ukrepov za zagotavljanje dostopnih stanovanj s poudarkom na zelenem prehodu. Prav tako Slovenija pozdravlja ukrepe za pametno zgoščevanje mest ob hkratnem zagotavljanju pospešenega ozelenjevanja mest za odporna mesta na podnebne spremembe in je naklonjena oblikovanju pobude RESTORE, ki naj bi preko kohezijske politike omogočala tudi obnovo in razvoj območij, ki so jih huje prizadele naravne nesreče.

V nadaljevanju je generalna direktorica dr. Nataša Bratina predlagala, da je v proces priprave kohezijske politike potrebno bolj vključiti predstavnike nacionalne in regionalne ravni, saj njihovi pogledi lahko zagotovijo, da se cilji kohezijske politike učinkoviteje uskladijo z edinstvenimi potrebami in potenciali različnih mest in drugih urbanih naselij.

Zaključek in sklepi sestanka teritorialne kohezije

Generalni direktorji za teritorialno kohezijo so potrdili zaključen pregled besedila Teritorialne agende 2030, ki ga je organiziral ESPON in podprl Interact. S tem so ponovno potrdili zavezanost spodbujanja širše uporabe teritorialnih načel na vseh ravneh upravljanja in v vseh politikah EU.

Generalni direktorji so se strinjali s ključnimi ugotovitvami pregleda stanja Teritorialne agende 2030  (TA2030,) ki na podlagi celovite analize upravljanja, izvajanja in komuniciranja Teritorialne agende, ponuja priporočila, kako okrepiti njeno vlogo trdnega, prožnega in ustreznega okvira za prihodnje ukrepe na področju teritorialne kohezije, vključno z močnejšo teritorialno razsežnostjo kohezijske politike in drugih politik EU v obdobju po letu 2027.

Generalni direktorji so sprejeli pobudo prihajajočega Poljskega predsedstva Sveta EU (prva polovica leta 2025), da skupaj z ESPON poiščejo možne rešitve za vključitev teritorialnega pristopa v oblikovanje prihodnjih politik EU.

Danes, 27.novembra, je madžarsko predsedstvo  na srečanju generalnih direktorjev za urbani razvoj je predstavilo sistem prostorskega načrtovanja in urbanega ter krajinskega načrtovanja na Madžarskem. Zanimivo je, da imajo na lokalni ravni poleg prostorsko načrtovalskih planov izdelane tudi «Landscape plans« – Krajinske plane.

Predstavili so tudi zasnovo in izvedbo »družinam prijaznih mest« z nacionalno podporo. Eden od Primerov takega mesta je Kecskemet na Madžarskem, ki so ga predstavili kot primer dobre prakse, saj so v zadnjem desetletju naredili ogromen razvoj na grajenem in socialnem okolju. Mesto je postalo trajnostno in zelo atraktivno mesto, kjer imajo družine z otroki ključno vlogo v urbanem razvoju.

Na sestanku generalnih direktorjev pristojnih za urbani razvoj, so generalni direktorji razpravljali o poročilu tematskega partnerstva Urbane Agende  EU „Zelena mesta“, ki se osredotoča na izvajanje nove uredbe EU o obnovi narave, ne obravnava pa morebitnih nerešenih vprašanj, povezanih s konflikti, ki bi lahko nastali v mestih in naseljih zaradi ciljev drugih politik EU. Te politike s svojimi ukrepi  pomembno vplivajo na mestna območja.

Dr. Nataša Bratina  je v govoru poudarila, da so slovenska mesta razmeroma zelena oziroma jih obdajajo naravni habitati. Ponekod so naravni zeleni klini del mesta, glede na naravno konfiguracijo terena, segajo v središča mesta, zato je glavni izziv nacionalne urbane politike v okviru uredbe EU obnova narave predvsem aktivno načrtovanje urbane zelene in modre infrastrukture. Ustrezno načrtovane mestne zelene površine, ne le izboljšujejo kakovost zraka in klime, saj zmanjšujejo učinke vročinskih valov in toplotnih otokov mest, temveč pomembno prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Morebitna izmenjava znanja in izkušenj med državami članicami in mesti v okviru drugih oblik sodelovanja, bi nam lahko koristila na nacionalni in regionalni ravni. Navedla je, da se je v Sloveniji že začel proces priprave nacionalnega načrta za obnovo narave do leta 2030. Načrtuje se, da bo večinoma temeljil na obstoječih nacionalnih strateških dokumentih na področju varstva okolja in ohranjanja narave  v območjih NATURA 2000.

Slovenija je podprla  prizadevanja madžarskega predsedstva za vzpostavitev drugih oblik sodelovanja, da bi preučili posledice izvajanja uredbe o obnovi narave, zlasti o uvedbi obveznosti povečanja obsega mestnih zelenih površin in večji pokritosti mest in drugih naselij  s krošnjami dreves za višjo kakovost bivanja in večjo odpornost mest na klimatske spremembe.

Na dogodku so v nadaljevanju z Evropske komisije (Generalni direktorat za okolje – angleško DG Environment) predstavili pred kratkim posodobljeno in sprejeto direktivo o mestnih odpadnih vodah (Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode – UWWTD) in podali poudarke o novih zahtevah Direktive za zagotavljanje ustreznega ravnanja s komunalno odpadno vodo za zaščito okolja in zdravja ljudi. Zahteva se zbiranje in čiščenje odpadne vode v vseh urbanih območjih z več kot 1000 prebivalci. Zanimivo je, da 10 milijonov Evropejcev še vedno nima dostopa do osnovnih sanitarnih storitev.

Na popoldanskem delu so  Evropska komisija z eksperti predstavila še končni akcijski načrt za ozelenjevanje mest in akcijski načrt za zagotavljanje trajnostnega turizma. Partnerstva za ozelenitev mest in trajnostni turizem so pripravila končni akcijski načrt, po predstavitvi na sestanku  25. aprila 2024.  

Vključene so bile pripombe, ki so jih  posredovali  predstavniki  skupine za urbani razvoj  ter predstavniki  Evropske komisije. Pripombe so bile podane tudi na javnih posvetovanjih, ki so potekala junija in julija 2024. Akcijski načrt  so predstavili na sestanku generalnih direktorjev pristojnih za urbani razvoj, v seznanitev in odziv v skladu z Amsterdamskim paktom pred začetkom izvajanja s strani obeh partnerstev. Madžarsko predsedstvo je pozdravilo nova partnerska zavezništva in zaželelo uspešno delo in nadaljevanje zavezništva.

Za spodbuditev večje ozelenitve mest je bila podlaga opredeljena v dokumentu Ljubljanska deklaracija, ki je nastala na neformalnem srečanju ministrstev odgovornih za urbani razvoj, sprejeti v Ljubljani 26. novembra 2021 (angleško Urban agenda fort he EU – the next generation). Ukrep ozelenitve mest bo zagotovil metodologijo, ki bo na lokalni ravni občinam služila kot orodje za opredelitev potrebe po mestni/urbani zeleni infrastrukturi v njihovih občinah. S tem bodo lahko zagotavljali in izpolnjevali potrebe po prilagajanju naselij na podnebne spremembe in  hkrati zagotavljali povečane potrebe po zagotavljanju biotske raznovrstnosti v urbanih območjih. 

Namen je, da bi ozelenjevanje mest in drugih naselij občine vključile v urbano prostorsko načrtovanje obstoječih urbanih območij vključujoč stanovanjske soseske in za načrtovanje novih urbanih območij.

V sprejetih Akcijskih načrtih dveh tematskih partnerstev Ljubljanske deklaracije: »Greening Cities« je vključen slovenski partner Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) in »Sustainable Tourism« je vključen slovenski partner: Ljubljana Turizem.

Madžarsko predsedstvo bo nadaljevalo delo v njihovem predsedstvu in bo skupaj s poljskim predsedstvom kooperativno sodelovalo za nadaljnjo izvajanje zavez in partnerstev na področju urbanega razvoja.