Državna sekretarka na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič se je konference udeležila na vabilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter hrvaškega Ministrstva za znanost, izobraževanje in mladino. Redna letna konferenca je namenjena razpravam o oblikovanju in izvajanju izobraževalnih politik ter raziskav v skladu z zavezami politične Deklaracije o razvoju pravičnih družb skozi izobraževanje iz leta 2022.

Tokratna glavna tema so bili učitelji in učiteljski poklic. Udeleženci so razpravljali o vprašanjih o vključevanju, ohranjanju in opolnomočenju izobraževalcev v svetu, ki je vedno bolj pod vplivom novih tehnologij, kot je umetna inteligenca. Dotaknili so se vprašanj o tem, kako privabiti in obdržati učiteljsko delovno silo v kontekstu pomanjkanja učiteljev ter kako v luči tehnoloških sprememb ustrezno opolnomočiti učitelje.

Izhodišče za pogovore je predstavljalo poročilo Pogled v izobraževalne politike 2024: Preoblikovanje poučevanja v uspešno razvijajočo se stroko od ABeCede do Umetne inteligence. Namen poročila je bil identificirati izzive, s katerimi se vse pogosteje soočajo učitelji na različnih ravneh izobraževanja ter načine, kako bi jih lahko oblikovalci izobraževalnih politik najbolje podprli, v perspektivi 2025-2030. Pri pripravi poročila so se kot prednostne naloge nakazale: privabljanje in ohranjanje učiteljev v poklicu, izboljševanje praks poučevanja in učenja ter razvoj učiteljske stroke. Prav tako je bila prepoznana potreba po vseživljenjskem učenju učiteljev kot tudi po ustvarjanju priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje v podporo pri spremljanju in razumevanju sprememb, njihovem sooblikovanju in odzivanju nanje s končnim ciljem izvajanja kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa, ki bo vodil k visokim učnim dosežkom učečih. Pri tem so učiteljem lahko v pomembno podporo digitalne tehnologije in sistemi umetne inteligence, seveda pa je treba zagotoviti primerne pogoje, ustrezno strokovno podporo in sodelovanje na različnih ravneh, vključno z vodstveno, raziskovalno in tehnično.

Udeleženci konference so izmenjali poglede in izkušnje o politikah za zagotavljanje kakovosti poučevanja, ki vključuje skrb za pravičnost, spodbujanje demokratične kulture in ustvarjalnosti s poudarkom na pomanjkanju učiteljev ter hitrega razvoja tehnologij. Strinjali so se, da digitalne tehnologije vključno z umetno inteligenco, ne morejo nadomestiti učiteljeve osrednje vloge v vzgojno-izobraževalnem procesu, predstavljajo pa veliko priložnost za zvišanje kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela in so lahko učinkovito sredstvo za zmanjšanje zlasti administrativnega bremena učiteljev. Prav tako so se strinjali, da reševanje problematike pomanjkanja učiteljev ne sme vsebovati ukrepov, ki bi zmanjševali kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. V razpravi se je izkazalo tudi, da kljub podobnim ukrepom, ti različno učinkujejo v različnih državah.

Državna sekretarka Janja Zupančič je sodelovala v plenarnih razpravah in ožjih izmenjavah o privabljanju ter ohranjanju odporne učiteljske delovne sile ter njenem opolnomočenju.

V Sloveniji se, tako kot številne druge države članice OECD, soočamo s pomanjkanjem učiteljev in izzivi glede uporabe digitalnih tehnologij ter sistemov umetne inteligence v pedagoških procesih. Državna sekretarka je poudarila, da Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje spremlja stanje v sistemu vzgoje in izobraževanja ter izvaja ukrepe v podporo zagotavljanju ustreznega števila zaposlenih v učiteljskem poklicu, prav tako je izpostavila nujnost izvajanja aktivnosti za promocijo učiteljskega poklica že na ravni osnovno in srednješolskega izobraževanja z namenom privabljanja novih kandidatov v pedagoške poklice. Izpostavila je aktivnosti, ki prispevajo k vztrajanju učiteljev v poklicu, kot na primer uvajanje sprememb na področju kariernega razvoja, izboljševanje pogojev dela, štipendijsko politiko, pomen pripravniške sheme in različnih oblik podpore učiteljem na vseh stopnjah karierne poti, pri čemer velja upoštevati tudi generacijske značilnosti, potrebe in pričakovanja učiteljev v različnih življenjskih in kariernih obdobjih. Kot poseben izziv je predstavila potrebo po privabljanju zaposlenih, ki so zapustili učiteljski poklic, k ponovni aktivni vključitvi v sistem vzgoje in izobraževanja.

Ministrstvo pozornost namenja tudi vprašanjem razvijanja poklicne identitete učiteljev in razumevanju njihove širše družbeno povezovalne vloge, pri čemer je poudarila pomen negovanja dialoga z različnimi deležniki.

Izpostavila je, da razvojni procesi v Sloveniji že zdaj temeljijo na načelih celovitih, na podatkih temelječih in interdisciplinarnih pristopih in orisala ključne značilnosti kurikularne prenove, vključno z umeščanjem digitalnih kompetenc kot tudi pomenom usposabljanja učiteljev.

Državna sekretarka je poudarila še pomembnost celovitega razumevanja razsežnosti sprememb in izzivov, vloge učitelja in družbenih potreb ter pričakovanj do vzgoje in izobraževanja. Izpostavila je, da pomanjkanje učiteljev in hitro razvijajoča se tehnologija povečujeta pritisk na izobraževalni sistem, vendar hkrati odpirata tudi priložnosti za inovacije in izboljšave, pri čemer pa učitelji potrebujejo ustrezno podporo pri prilagajanju tem spremembam.

Podobno kot v nizu drugih držav, tudi v Sloveniji vzpostavljamo sistemske oblike podpore učiteljem pri uporabi sodobnih tehnologij v pedagoških procesih. Zato je izpostavila prednosti strokovne podpore učiteljem, na primer s sistemiziranjem delovnega mesta računalnikar - organizator informacijskih dejavnosti.

Državna sekretarka je ob zaključku poudarila, da je za uspešnost prenove in učinkovitost odzivanja na aktualne družbene izzive na področju vzgoje in izobraževanja pomembna tudi vloga vodstev šol. Ta s kakovostnim vodenjem prispevajo k oblikovanju profesionalnih učečih se skupnosti. Ob tem je izpostavila, da je vseživljenjsko učenje vseh udeležencev ključni dejavnik pri gradnji odporne družbe.