Kakovosti zunanjega zraka v Sloveniji spremlja Agencija za okolje

V Sloveniji je zaradi specifičnih meteoroloških in geografskih pogojev onesnaženost zraka izpostavljen problem. V večjem delu države prevladujejo razmere, ki otežujejo razprševanje onesnaževal, kar pomeni, da že manjši izpusti lahko povzročijo visoke ravni škodljivih snovi v zraku.

Pozimi so glavni vzroki onesnaženja izpusti iz neučinkovitih kurilnih naprav, nepravilno kurjenje in uporaba neustreznih goriv, poleg tega pa tudi intenziven tranzitni in lokalni promet.

Poleti pa na Primorskem zrak obremenjuje prizemni ozon, katerega nastanek ni povsem odvisen od nas, saj ga deloma spodbuja tudi prenos onesnaženega zraka iz Padske nižine.

V poročilu je predstavljeno stanje reguliranih onesnaževal v zunanjem zraku v letu 2023 v Sloveniji glede na veljavne standarde EU za kakovost zraka.

V posebnem poglavju so prikazani rezultati spremljanja kakovosti padavin, s katerimi se onesnaževala izpirajo iz zraka in vnašajo v vode in tla. Na več mestih smo za pomoč pri razlagi epizod onesnaženja dodali rezultate modelskih izračunov. Pri posameznih onesnaževalih navajamo podatke o izpustih iz državnih evidenc, ki se vodijo na Agenciji za okolje. V poročilu je letos dodano tudi poglavje o daljinskem zaznavanju ozračja.

Na Agenciji za okolje  spremljamo kakovost zraka v Sloveniji več desetletij. Skladno s Pravilnikom o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka  zagotavljamo v okviru državne merilne mreže na stalnih merilnih mestih zanesljive in kakovostne meritve delcev PM10 in PM2,5, ozona (O3), žveplovega dioksida (SO2), ogljikovega monoksida (CO), dušikovega dioksida (NO2), dušikovih oksidov (NOx), svinca (Pb), benzena (C6H6), arzena (As), kadmija (Cd), niklja (Ni) in benzo(a)pirena (B(a)P).

Pričenjamo tudi z izvajanjem meritev črnega ogljika in številčne koncentracije delcev. V primeru, da zaradi različnih razlogov, kot so pritožbe prebivalcev, vpliv industrijskih obratov ali izredni dogodki, strokovno prepoznamo potrebo po dodatnih meritvah kakovosti zraka, izvedemo celovito merilno kampanjo na taki lokaciji. To vključuje načrtovanje in izvedbo meritev, ki so usmerjene v zbiranje podatkov za oceno stanja. V letu 2023 smo tako izvedli meritve koncentracije delcev na dveh merilnih mestih v Občini Ilirska Bistrica, kar je omogočilo pridobitev podatkov za oceno vplivov na kakovost zraka v tem območju.

Za ugotavljanju regionalnega in kontinentalnega prenosa onesnaženja smo z meritvami udeleženi tudi v programu EMEP, ki deluje v okviru Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja in programu Svetovne meteorološke organizacije o Opazovanju atmosfere zemlje.

Kot dopolnitev meritvam pri ocenjevanju kakovosti zraka, analizah vzrokov čezmerne onesnaženosti in za potrebe napovedovanja ravni onesnaževal na Agenciji za okolje uporabljamo numerične modele.

Imamo vzpostavljen disperzijsko-fotokemijski model CAMx, sklopljen z meteorološkim modelom ALADIN, katerega napovedi ozona in napovedi delcev PM10 so dnevno dostopne tudi javnosti na naših spletnih straneh.

Javnosti posredujemo informacije o kakovosti zraka s sprotno objavo podatkov avtomatskih merilnih postaj na spletnih straneh Agencije in na teletekstu nacionalne televizije. Mesečno pregledane podatke meritev objavimo v mesečnem biltenu Naše okolje. Rezultati meritev, objavljeni v letnem poročilu, so dodatno preverjeni na več stopnjah kontrole in imajo status dokončnih podatkov. Na spletnih straneh agencije objavljamo tudi druga poročila o dodatnih meritvah, študijah in modeliranju kakovosti zraka.

V primeru prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 ali ozona z izdajo obvestil oziroma opozoril prebivalcem omogočimo, da lahko zmanjšajo svojo izpostavljenost onesnaženemu zraku.

Ob epizodah povišane onesnaženosti z delci PM10 prebivalce nagovarjamo, da s svojim ravnanjem pripomorejo k nižjim izpustom onesnaževal. V ta namen dnevno izdajamo napoved kakovosti zraka: napoved ravni delcev PM10 in napoved ravni ozona.  Prikazujemo tudi trenutno stopnjo onesnaženosti zraka z indeksom kakovosti zunanjega zraka, ki hkrati upošteva ravni več onesnaževal, in sicer delcev PM10, PM2,5, NO2, SO2 in O3.

Ocene kakovosti zraka skupaj z opisom načina ocenjevanja letno poročamo Evropski okoljski agenciji. Poročani podatki so osnova za ugotavljanje skladnosti z mejnimi in ciljnimi vrednostmi ravni onesnaževal v zraku in predstavljajo podlago za določanje ukrepov, pregled njihovih učinkov in politiko za zmanjševanja čezmerne onesnaženosti. Na podlagi poročanih podatkov EEA na spletnih straneh prikazuje različne statistike in podatke o onesnaženosti zraka za evropske države, tudi za Slovenijo. Aplikacijo podatki o kakovosti zraka  si lahko naložite z Android PlayStore ali Apple iOS.

Povzetek izmerjeneih vrednosti onesnaževal

Onesnaženost zraka z delci PM10 v letu 2023 ostaja na podobni ravni kot v preteklih letih. Ravni delcev PM10 na nobenem merilnem mestu niso presegle dovoljenega števila preseganj (35) dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (50μg/m3). Letna mejna vrednost za delce PM10, ki znaša 40μg/m3  v letu 2023 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.

Letna mejna vrednost 20μg/m3 za delce PM2,5 v letu 2023 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.

Letne ravni ozona  so bile v letu 2023 na večini merilnih mest približno na istem nivoju kot v letu 2022. Posamezna leta se med seboj razlikujejo v preseganju urnih in 8 urnih vrednosti, ki so primerna za oceno vpliva na zdravje in vrednosti AOT40, ki določa oceno vpliva na vegetacijo.

V letu 2023 so bile za ozon na merilnih mestih zabeležena preseganja opozorilne, ciljne in dolgoročne ciljne vrednosti. Alarmna vrednost v letu 2023 ni bila presežena.

V letu 2023 so ravni benzo(a)pirena na vseh merilnih mestih podobne kot v prejšnjih letih in povprečne letne vrednosti se na urbanih merilnih mestih gibljejo okoli ciljne vrednosti 1 ng/cm3 (nanogram na kubični centimeter).

Urne, dnevne in letne ravni žveplovega dioksida so na vseh merilnih mestih v Sloveniji že več let pod mejnimi vrednostmi za varovanje zdravja in kritičnimi vrednostmi za varovanje rastlin.

V letu 2023 so bile izmerjene povprečne letne ravni benzena na vseh merilnih mestih približno enake in tako kot že vsa leta poprej pod mejno vrednostjo.

Povprečna letna koncentracija živega srebra v zraku je znašala enako kot leto poprej.

Cilji EU na področju kakovosti zraka

Dolgoročni cilj EU je doseči ravni kakovosti zraka, ki ne povzročajo vplivov na okolje in tveganj za zdravje ljudi.

Za zmanjšanje izpostavljenosti onesnaženosti zraka deluje EU na več ravneh: z zakonodajo; sodelovanje s sektorji, odgovornimi za onesnaževanje zraka, ter mednarodnimi, nacionalnimi in regionalnimi organi ter nevladnimi organizacijami. Cilj politik EU je zmanjšati izpostavljenost onesnaženemu zraku z zmanjšanjem izpustov.

Ena od nalog je tudi določitev mejnih in ciljnih vrednosti za kakovost zraka. Za kakovost zraka pa ni nujno, da se le-ta izboljšuje v skladu s splošnim zmanjšanjem antropogenih izpustov onesnaževal zraka. Razmerje med zmanjšanjem izpustov in zmanjšanjem ravni onesnaževal zraka ni vedno linearno, kar je v večini primerov posledica prispevka prenosa onesnaževal zraka na dolge razdalje, tudi iz drugih držav.