Dopoldne si je minister skupaj s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode in predstavnikom koncesionarja ogledal ureditev Savinje v Braslovčah, popoldne pa se je na Gradu Komenda v Polzeli srečal s predstavniki občin na tem območju: Solčava, Luče, Ljubno, Rečica ob Savinji, Nazarje, Gornji Grad, Mozirje, Braslovče, Polzela, Prebold in Šmartno ob Paki.

Na obravnavanem območju občin so bila v letu 2024 dela zaključena kar na 133 deloviščih. Velika večina (123) je bilo izvedenih izrednih ukrepov po poplavah, ki so območje prizadele 4. avgusta 2023, deset interventnih delovišč pa po drugih neurjih, ki so območje prizadela tudi v letošnjem letu. Od tega največ v Ljubnem (33), Gornjem Gradu (24), Lučah (23) in Solčavi (18). Naj ob tem za primerjavo spomnimo, da so bila po celotni Sloveniji dela v okviru izrednih ukrepov uspešno zaključena na kar 1.486 deloviščih.

Izrednim ukrepom sledi sanacija. Po sprejetju petletnega sanacijskega programa so bile v oktobru 2024 s koncesionarji, ki bodo izvajali sanacijska dela, podpisane pogodbe in dela so se pričela. Postopek sanacije vključuje pripravo dokumentacije, recenzijo, pridobivanje soglasij in dovoljenj, pri čemer je treba upoštevati pogoje mnenjedajalcev, časovne omejitve na primer zaradi gnezdenja ptic in drstenja rib, ter izvedene tako imenovane na naravi temelječe rešitve povsod, kjer je to smiselno in možno. Ob enem morajo ukrepi upoštevati vpliv podnebnih sprememb. Skupna ocenjena vrednost sanacijskih del na tem območju je kar 120 milijonov evrov v naslednjih dveh letih.

»Ukrepi morajo biti takšni, da bo vodotok morebitne prihodnje poplave v takšnem obsegu, kot smo jih doživeli, vzdržal. Vsega seveda država ne more varovati, a ukrepe je treba izpeljati celostno, po celotnem porečju, seveda tudi v Logarski dolini, začenjši z ureditvami hudourniških zaledij,« je ob ogledu povedal minister Jože Novak. »Objekti se zdaj projektirajo na stoletne vode plus upoštevanje podnebnih sprememb, kar pomeni dodatno varnostno višino, s čimer pogosto pridemo že na raven varovanja pred petstoletnimi vodami. Vključen je torej varnostni faktor, da tudi če pride do večjega dogodka, ureditve še vedno zdržijo,« pa je dodatno pojasnila državna sekretarka dr. Lidija Kegljevič Zagorc.

Na tem območju je v teku tudi večja investicija – ureditev Savinje v dolžini osem kilometrov na območju urbaniziranih območij na odseku od Ločice ob Savinji do Malih Braslovč. Ocenjena vrednost projekta je 22,5 milijona evrov in bo financiran iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Pridobitev gradbenega dovoljenja je v teku, prav danes je bil objavljen javni razpis za izbiro izvajalca, predviden začetek gradnje pa je spomladi 2025.

»Zahvaljujem se vsem na direkciji, ministrstvu, državni sekretarki in ministru za sodelovanje in kooperativnost pri tem, da smo lahko ta NOO projekt tako hitro pripeljali do tega, da je danes objavljen razpis za izvajalca,« je delo pohvalil Tomaž Žohar, župan Občine Braslovče.

Celovita ureditev porečja Savinje

Minister in državna sekretarka sta se sicer v tem tednu že srečala z župani v Spodnje Savinjski in Šaleški regiji. Porečje Savinje se mora obravnavati celostno, saj reke ne poznajo meja, ukrepi, ki jih izvedemo na enem delu porečja pa vplivajo tako dolvodno kot gorvodno.

Vsi ukrepi se izvajajo dolgoročno, s ciljem večje odpornosti na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Povsod, kjer prostorska podlaga že obstaja, bodisi z veljavnimi državnimi prostorskimi načrti (DPN) bodisi občinskimi prostorskimi akti, se lahko tako sanacija kot investicije izvajajo. »Kjer pa te podlage ni, smo šli v pripravo novih državnih prostorskih načrtov. Za Spodnjo Savinjsko dolino je ta že v pripravi, zdaj pa začenjamo še s pripravo za Zgornjo Savinjsko dolino in Zadrečko dolino,« je pojasnil državni sekretar mag. Miran Gajšek.

Prav na temo priprave DPN je dopoldne ločeno potekalo tudi srečanje s predstavniki občin širšega območja.

Terenski obiski v novembru in decembru

Namen srečanj je, da skupaj s predstavniki občin pregledamo opravljeno delo na vodotokih v letu 2024, in jim predstavimo osnutek letnega programa dela na vodotokih za prihodnje leto, pa tudi načrtovana dela v letih, ki sledijo. Ob tem želimo od občin pridobiti tudi njihove pripombe in predloge.

»Občine so naš velik zaveznik na terenu, saj spremljajo izvajanje del na posameznih vodotokih. Tudi na ta način preverjamo izvedbo posameznih ukrepov ter investicij,« pravi minister Jože Novak. Minister s tem izpolnjuje zavezo, ki jo je ob nastopu svojega mandata zagotovil županom: redno komunikacijo ter večjo vključenost občin v pripravo načrta del na vodotokih.

Po zaključenih izrednih ukrepih na poškodovanih vodotokih po lanskoletnih uničujočih poplavah se zdaj začenja obdobje dolgoročne sanacije (s katero se struge in brežine povrne v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo). Ob tem vzporedno potekajo redna vzdrževalna dela (ki jih opravljajo koncesionarji) ter načrtovanje in izvedba novih investicij na vodotokih, da bodo ti v prihodnje bolj odporni na poplavne dogodke. V načrtovanje sanacij in investicij pa, kot je bilo določeno z zakonom o obnovi, vključujemo tudi občine. Ker je pri urejanju vodotokov nujen celovit pristop, je izvajanje vsega naštetega povezano v sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja (SPU).

Program prihodnjih terenskih obiskov

Ministrstvo za naravne vire in prostor tesno sodeluje z občinami. V mandatu ministra Novaka so bili izvedeni že trije informativni posveti ministra z župani in drugimi predstavniki občin v Ljubljani o različnih vsebinah, ki jih resorno pokriva ministrstvo – od urejanja prostora in ohranjanja narave kot tudi priprave vlog za pridobitev evropskih sredstev za področje odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Tudi pri pripravi občinskih prostorskih aktov ministrstvo aktivno pomaga občinam in jih usmerja. Terenske obiske je minister skupaj z ekipo izpeljal spomladi in jih, kot je napovedal, zdaj ponavlja.

Celoten program obiskov je objavljen na naši spletni strani.