Organizirali smo jo na Uradu za intelektualno lastnino v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Slovensko turistično organizacijo ter ključnimi mednarodnimi partnerji, kot so Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, Urad Evropske unije za intelektualno lastnino in Evropska komisija.

Dogodek je združil več kot 250 udeležencev, med njimi predstavnike nacionalnih in mednarodnih institucij, proizvajalce ter strokovnjake s področja geografskih označb in kolektivnih znamk. Razprave in paneli so osvetlili najboljše prakse, izzive in priložnosti na tem področju ter predstavili dosežke slovenskih in mednarodnih proizvajalcev.

Konferenco je odprla direktorica Urada za intelektualno lastnino mag. Karin Žvokelj, ki je v svojem uvodnem govoru poudarila pomembnost ozaveščanja o vrednosti in uporabi geografskih označb in kolektivnih znamk. »Te pravice niso zgolj pravno varstvo, temveč ključni kapital, ki ga morajo imetniki negovati, uporabljati in plemenititi,« je dejala. Pojasnila je, da smo v Sloveniji ponosni na dolgotrajno tradicijo uporabe geografskih označb, vendar jo še vedno premalo izkoriščamo predvsem na področju neživilskih izdelkov, kjer sta zaenkrat registrirani idrijska čipka in ribniška suha roba.

V nadaljevanju je zbrane nagovoril tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. V svojem govoru je poudaril strateški pomen intelektualne lastnine za razvoj gospodarstva in družbe. »Geografske označbe in kolektivne znamke igrajo nepogrešljivo vlogo pri zaščiti naših lokalnih virov in tradicij. Zagotavljajo kakovost in avtentičnost izdelkov, kar ne le krepi zaupanja potrošnikov, temveč omogoča tudi dostop do novih trgov,« je dejal minister Han.

Izvršni direktor Urada Evropske unije za intelektualno lastnino João Negrão pa je poudaril pomen skupnih evropskih rešitev na področju zaščite geografskih označb, predvsem z uvedbo nove zakonodaje za obrtne in industrijske izdelke.

Dvodnevni program je obsegal vrsto panelnih razprav in predstavitev, ki so naslavljale ključne teme, kot so zaščita geografskih označb v živilski in neživilski industriji, vloga kolektivnih znamk v turizmu in gastronomiji ter najboljše prakse na področju zaščite teh pravic.

Udeleženci so imeli priložnost obiskati tudi razstavo izdelkov z zaščiteno geografsko označbo in razstavo čipk, ki poudarjata bogato kulturno dediščino in kakovostno obrtno znanje iz Slovenije in tujine.

Zaključki konference so poudarili potrebo po nadaljnjem sodelovanju med nacionalnimi in mednarodnimi deležniki za še učinkovitejšo zaščito in promocijo geografskih označb in kolektivnih znamk. Dogodek je bil tudi priložnost za izmenjavo najboljših praks in vzpostavljanje novih povezav, ki bodo pripomogle k razvoju tega področja v prihodnje.