Slavnostni nagovor na podelitvi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je imel predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Robert Golob.

Premier dr. Golob je uvodoma izpostavil, da smo Slovenci izjemen narod, imamo izjemne in odlične posameznike. Ponosni smo na uspehe naših športnikov, uspehi naših kulturnih delavcev nas navdajajo s ponosom in polnijo našo dušo, ponosni smo tudi na naše znanstvenike. »Danes sem tu z velikim ponosom in veseljem, ker je bila tudi moja prva poklicna pot - raziskovalec,« je dejal premier.

»Raziskovalcem in inovatorjem čestitam ob vaših nagradah, kajti ravno znanost in razvoj sta tisto, kar omogoča, da živimo daljše, lepše in bolj kvalitetno življenje. Zato je bila tudi prva naloga te vlade od prvega dne – vsem krizam navkljub, da radikalno poveča sredstva za znanost, razvoj in inovacije,« je povedal premier.

»Dosledno ne govorimo o podpori znanosti, ampak vanjo vlagamo. Ne govorimo o podpori institucijam znanosti, ampak jih gradimo,« je dodal. »Še nikoli do zdaj ni bilo v znanstveno-raziskovalno dejavnost vloženih toliko sredstev. V tem mandatu smo sredstva podvojili.« V zadnjem letu, preden je ta vlada nastopila mandat (2020), je bilo v celotno znanstveno-raziskovalno dejavnost vloženih 372 milijonov. V letošnjem letu je vlada za to dejavnost namenila 537, v prihodnjem letu pa je načrtovanih 673 milijonov in v letu 2026 v skladu s sprejetim proračunom več kot 700 milijonov evrov.

»Verjamem, da je vlaganje v znanje edina garancija, ki jo imamo, in hkrati tudi dolžnost do naših otrok, da bomo lahko kot družba napredovali v žlahtnem smislu,« je dodal premier. Izrazil je zadovoljstvo, da so med nagrajenkami in nagrajenci poleg predstavnikov naravoslovnih znanosti, tehnikov, inženirjev in predstavnikov medicinske stroke tudi humanisti. »Tudi humanistika namreč pomembno prispeva k temu, da živimo daljše, boljše in lepše življenje. Želim si, da danes vsi skupaj premislimo, kako lahko življenje sodelovanja in povezovanja ljudi v znanosti še dodatno izboljša pogoje za sedanje in prihodnje generacije,« je zaključil premier.

Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti, ki mu predseduje prof. dr. Nataša Vaupotič, je za leto 2024 podelil 15 nagrad in priznanj, in sicer:

• 6 Zoisovih priznanj za pomembne dosežke,
• 4 Zoisove nagrade za vrhunske dosežke,
• 2 Zoisovi nagradi za življenjsko delo,
• Puhovo nagrado za življenjsko delo,
• Puhovo nagrado za vrhunske dosežke ter
• Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije.

Zoisovo nagrado za življenjsko delo sta prejela:

• zasl. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek za življenjsko delo na področju razvojne psihologije,
• akad. prof. dr. Željko Knez življenjsko delo na področju kemijskega inženirstva.

Puhovo nagrado za življenjsko delo je prejel:

• Igor Akrapovič za vseživljenjsko predanost vlaganju v nenehni razvoj izdelkov in tehnologij.

Priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije je prejela:

• profesorica dr. Kristina Djinović-Carugo za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije.

Predstavitve nagrajencev si lahko ogledate na spletni strani YouTube

1. Matija Gatalo, izr. prof. dr. Nejc Hodnik, dr. Marjan Bele in prof. dr. Miran Gaberšček - prejemniki Puhove nagrade za vrhunske dosežke za razvoj nove metode priprave katalizatorjev za gorivno celico
2. Igor Akrapovič - prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo za vseživljenjsko predanost vlaganju v nenehni razvoj izdelkov in tehnologij
3. dr. Uroš Potočnik - prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju raziskovanja genoma za personalizirano medicino
4. dr. Andreja Benčan Golob - prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju elektronske mikroskopije okolju prijaznih feroelektrikov
5. prof. dr. Lev Vidmar - prejemnik Zoisovega priznanja za odkritje novih vzorcev obnašanja večdelčnih kvantnih sistemov
6. dr. Tomaž Grušovnik - prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju okoljske etike in etike živali
7. dr. Mitja Lainščak - prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju srčno-žilne medicine
8. dr. Vito Vitrih - prejemnik Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju numerične matematike
9. dr. Ivan Šprajc - prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju arheoloških in arheoastronomskih raziskav v Mezoameriki
10. dr. Igor Klep - prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju algebre in njene uporabe
11. dr. Tomaž Katrašnik - prejemnik Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost
12. dr. Damjana Rozman - prejemnica Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju biokemije, molekularne biologije in funkcijske genomike
13. prof. dr. Kristina Djinović-Carugo - prejemnica priznanja ambasadorka znanosti Republike Slovenije za prispevek k prepoznavnosti Slovenije na področju integrativne strukturne biologije
14. prof. dr. Željko Knez - prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju kemijskega inženirstva
15. prof. dr. Ljubica Marjanovič Umek - prejemnica Zoisove nagrado za življenjsko delo na področju razvojne psihologije.