V poročilu, ki sta ga pripravila Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) ter Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV), so predstavljeni izvedeni interventni ukrepi, ki so bili zaključeni do konca avgusta 2023, izvedeni izredni ukrepi, ki so bili zaključeni do konca junija 2024, in izvedena redna vzdrževalna dela, ki jih kot obvezno gospodarsko javno službo urejanja voda izvajajo koncesionarji. Predstavljena je tudi načrtovana izvedba sanacijskih del, ki so po sprejemu petletnega sanacijskega programa v teku, ter obseg investicij in drugih ukrepov ministrstva na področju urejanja voda.

Vsi ukrepi in napori imajo cilj zagotoviti dolgoročno večjo poplavno odpornost vodne infrastrukture na prihodnje ekstremne vremenske pojave, ki so posledica podnebnih sprememb. Prvič doslej se k urejanju vodotokov pristopa celovito, s sistemsko povezanimi ukrepi za zmanjšanje poplavne in erozijske ogroženosti celotnega porečja.

V letih 2025 in 2026 se načrtuje, da bo 855,8 milijona evrov namenjenih za urejanje vodotokov:

• v letu 2025: za vzdrževanje 51,6 milijona evrov, za sanacijo 120 milijona evrov, za investicije 159,7 milijona evrov;
• v letu 2026: za vzdrževanje 46,7 milijona evrov, za sanacijo 374,1 milijona evrov, za investicije 103,7 milijona evrov.

Obsežno poročilo za leti 2023 in 2024 podrobneje povzema izvedene in načrtovane aktivnosti, ki jih na kratko povzemamo v nadaljevanju.

Interventni in izredni ukrepi

Ujma, ki je avgusta 2023 prizadela kar 183 občin, je povzročila velike poškodbe vodotokov, vodne infrastrukture in premostitvenih objektov, nekateri deli so bili popolnoma uničeni, naplavljen material je zapolnil zadrževalnike v povirjih, zamašil mostove, nekateri vodotoki so povsem spremenili svoje struge, tudi za 50 metrov. Poškodovanih je bilo več kot 4000 kilometrov vodotokov.

DRSV je takoj začela z izvajanjem interventnih ukrepov na vseh prizadetih območjih, da bi čim hitreje obvladali situacijo in zaščitili življenja ljudi ter njihovo premoženje. Interventna dela so bila v enem mesecu zaključena, sledili so izredni ukrepi za zagotavljanje osnovne pretočnosti vodotokov, stabilizacijo brežin in nasipov ter odstranjevanje naplavin. Tudi ta dela so bila zaključena v roku, to je do konca junija 2024. Delo je bilo uspešno končano na 1.486 deloviščih v dolžini 843 kilometrov vodotokov po vsej Sloveniji. Za interventna dela in izredne ukrepe je bilo namenjenih skoraj 172 milijonov evrov, kar predstavlja večkratnik sredstev, ki so bila kadarkoli v zgodovini Slovenije namenjena urejanju vodotokov. Za uspešno realizacijo tako velikega obsega del je bilo treba v zelo kratkem času zagotoviti petkratno povečanje kapacitet tako delovnih strojev kot tudi delavcev (dnevno je bilo na deloviščih približno 1.700 delavcev in več kot 1.500 delovnih strojev). Izjemno pomembna pri izvajanju interventnih ukrepov je bila tudi mednarodna solidarnostna pomoč, ki je omogočila še hitrejšo in učinkovitejšo izvedbo del.

Sanacija

Maja 2024 je Vlada sprejela petletni sanacijski program, težak 2,33 milijarde evrov, katerega več kot polovica – to je kar 1,36 milijarde evrov – bo namenjenega prav sanaciji poškodovanih vodotokov in vodne infrastrukture.

S sanacijo se struge in brežine povrnejo v ustrezno funkcionalno stanje ob upoštevanju podnebnih sprememb in z na naravi temelječimi rešitvami (angleško Nature-based Solutions – NbS), kjer je to smiselno in mogoče. Namen sanacije je zagotoviti odpornejše rešitve in zmanjšati škodo v primeru ponovitve podobnih dogodkov, hkrati pa varovati biotsko raznovrstnost ob in v vodotokih. Sanacija vodotokov tako zahteva pripravo projektne in investicijske dokumentacije, usklajevanje z mnenjedajalci, pridobivanje mnenj in soglasij, odkupe zemljišč in po potrebi pridobivanje potrebnih dovoljenj ter na koncu samo izvedbo del ob upoštevanju zakonskih omejitev (na primer čas drstenja rib, gnezdenja ptic).

Investicije v vodno infrastrukturo

Investicije v vodno infrastrukturo niso sestavni del sanacijskega načrta, vendar jih je treba s ciljem celostne obravnave porečij treba voditi z ozirom na izvajanje sanacije, čemur pravimo  sistemsko povezani ukrepi za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja (SPU).

V okviru investicij gre za gradnjo novih objektov, s katerimi se zmanjšuje poplavna ogroženost. Financirajo se iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 (EKP). Iz naslova NOO je trenutno v teku 28 projektov v skupni vrednosti 208,66 milijona evrov, iz EKP pa so trenutno v teku 4 projekti v skupni vrednosti 102,73 milijona evrov.

Izvajanje gospodarske javne službe

Redna vzdrževalna dela na vodotokih opravljajo koncesionarji in potekajo ves čas (ne glede na to, ali se zgodi izredni dogodek) na podlagi sprejetega letnega plana dela gospodarske javne službe, ki ga pripravi DRSV. Z vzdrževanjem se vodna infrastruktura ohranja v dobrem stanju (košnja, čiščenje, utrjevanje bregov), ne spreminja pa se zmogljivost oziroma velikost objektov vodne infrastrukture. Obseg sredstev za vzdrževanje je aktualna Vlada bistveno povečala. Pomembno je namreč zavedanje, da je vodam potrebno posvetiti večjo pozornost tako s finančnega kot tudi upravljavskega vidika, predvsem pa je pomembno redno vzdrževanje razumeti kot preventiven ukrep pred škodljivim delovanjem voda.

V letu 2024 je za vzdrževanje vodotokov namenjenih 48,3 milijona evrov, v letu 2025 pa 51,6 milijona evrov. Pri tem je velik poudarek na urejanju povirij, zato je vsaj 30 odstotkov teh sredstev namenjenih vzdrževanju hudourniških zaledij. Na področju izvajanja gospodarske javne službe tečejo tudi aktivnosti za novelacijo normativov in izboljšanje nadzora nad delom koncesionarjev. Veljavne koncesijske pogodbe se iztečejo v letu 2026.