Zakon prinaša nov člen, ki bolj natančno definira že zdaj določene pogoje primerljivega plačila samozaposlenih v kulturi in javnih uslužbencev na primerljivih delovnih mestih, ki pa se zaradi nedorečenosti zakona v praksi ni sistematično izvajal. Dopolnitev zakona določa, da mora vlada z uredbo podrobneje urejati izhodiščno urno višino postavke za delo samozaposlenih v kulturi, ki ga ti opravijo za javne zavode in javne agencije s področja kulture, ter primerljivost poklicev. Prav tako določa način izračunavanja in usklajevanja izhodiščnega plačila ter vzpostavlja obveznost vlade, da pred sprejemanjem in spreminjanjem uredbe pridobi mnenje reprezentativnih sindikatov samozaposlenih v kulturi.

Ob tem je državni sekretar mag. Marko Rusjan povedal: »To je eden izmed pomembnejših korakov boja proti prekarnemu položaju samozaposlenih v kulturi, s katerim postavljamo primer dobre prakse varstva pravic prekarnih delavcev ne le v Sloveniji, temveč v celotni Evropski uniji. Za spremembo zakona si prizadevamo od začetka tega mandata, o njem smo  vodili konstruktivni dialog z reprezentativnimi sindikati v kulturi, za kar se jim zahvaljujemo. Veseli nas, da v državni zbor pošiljamo zakon, ki bo zaščitil ekonomsko najšibkejše samozaposlene delavce v kulturi tako, da bodo plačani primerljivo z zaposlenimi v javnih zavodih v kulturi.«   

Pomemben kazalnik širšega ekonomskega in socialnega statusa samozaposlenih v kulturi so podatki o njihovih prihodkih, ki izhajajo iz analize podatkov Finančne uprave Republike Slovenije. Ti za leto 2021 kažejo, da je 37 odstotkov samozaposlenih v kulturi (1080 oseb) zaslužilo manj od bruto minimalne plače, 80 odstotkov (2352 oseb) pa manj od bruto povprečne plače v Republiki Sloveniji. Za sektor samozaposlenih v kulturi so značilne razdrobljene možnosti za zaslužek, ki se močno spreminja v različnih stopnjah kariere. Prekarni delavci v kulturi nimajo običajne poklicne poti, saj ta temelji na kratkotrajnih projektih in nestandardno razporejenem delovnem času. Prekarnost delovnih pogojev povzroča negotove ekonomske, socialne, stanovanjske in zdravstvene okoliščine, zaradi nestalnosti pa otežuje ustvarjanje kakovostne umetnosti, za pogoje nastanka katere mora v skladu s področno zakonodajo skrbeti ministrstvo za kulturo. Samozaposlene osebe vstopajo v pogodbene odnose z nasprotnimi strankami, ki imajo primerljivo večjo ekonomsko moč. Posledično samozaposleni pogosto nimajo dovolj pogajalske moči, da bi si zagotovili ustrezne pogoje za delo in ustrezno plačilo. V tem primeru je sprejem podzakonskih predpisov, ki bi to področje podrobneje urejali, primerno sredstvo za odpravo neravnovesja v pogajalski moči med obema stranema. 

Ministrstvo si za izboljšanje položaja samozaposlenih sicer prizadeva tudi s številnimi drugimi ukrepi. V zadnjih dveh letih je tako med drugim zvišalo sredstva za njihove projekte in delovne štipendije ter za 50 odstotkov dvignilo nadomestilo v primeru dolgotrajne bolniške odsotnosti, prevzelo plačevanje obveznega zdravstvenega prispevka, olajšalo soočanje s posledicami epidemije, s prihajajočimi zakonskimi spremembami pa predlaga tudi uvedbo drsnega cenzusa in karierne dinamike.   

Vlada je zakon v Državni zbor Republike Slovenije poslala v obravnavo po skrajšanem postopku.