V začetku novembra je bilo objavljeno poročilo Odbora za pregled lakote, ki je za sever Gaze opozorilo, da se po integrirani klasifikaciji faz prehranske varnosti sooča z lakoto četrte stopnje. Slovenija je v razpravi poudarila, da so lakota in katastrofalne razmere na severu Gaze posledica človeških dejanj, ki jih je mogoče preprečiti. Znova smo pozvali k izvajanju vseh štirih resolucij Varnostnega sveta in opozorili, da Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu (angleško The United Nations Relief and Works Agency for Palestine Refugees in the Near East – UNRWA) ostaja osrednji steber humanitarnega odziva v Gazi in da alternative zanjo ni.

V izjavi Slovenije na razpravi o razmerah na Bližnjem vzhodu je Štucin obsodil stopnjevanje nasilja v Gazi in preteklo leto opisal kot obdobje bolečine in uničenja, ki ga v novejši zgodovini ne pomnimo. Varnostni svet je pozval, naj zahteva takojšnjo prekinitev ognja in takojšen dostop humanitarne pomoči.

Varnostni svet Organizacije združenih narodov (OZN) je v mesecu novembru glasoval o osnutku resolucije o vojni v Gazi, ki so ga predložile izvoljene članice (E10), med njimi je bila ena od najbolj dejavnih prav Slovenija. Osnutek resolucije je vključeval zahtevo za takojšnje, brezpogojno in trajno premirje v Gazi ter poziv k takojšnji in brezpogojni izpustitvi talcev. Slovenija je obžalovala uporabo veta s strani ZDA, zaradi česar resolucija ni bila sprejeta. E10 so glede resolucije podale tudi izjavo za javnost, kjer so poudarile, da se mora vojna v Gazi končati takoj, brezpogojno in trajno ter da je treba vse talce brezpogojno izpustiti. Opozorile so, da mora humanitarna pomoč v celoti, hitro in varno prispeti na celotno območje Gaze, ter poudarile pomembnost spoštovanja obveznosti po mednarodnem pravu.

Ob 1000. dnevu vojne v Ukrajini je državni sekretar Štucin spregovoril o svojem nedavnem obisku Kijeva in Buče ter poudaril, kako visok davek je vojna terjala od civilistov. Z vsakim dnem neukrepanja se integriteta mednarodnega prava, vključno z Ustanovno listino OZN zmanjšuje. Nujen je pravičen in trajen mir, ki bo spoštoval suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja.

Slovenija je izrazila obžalovanje ob vloženem vetu Rusije na predlog resolucije Varnostnega veta o zaščiti civilistov v Sudanu, ki sta ga predložila Sierra Leone in Združeno kraljestvo. Stališče Slovenije je glede razmer v Sudanu dosledno in jasno: Varnostni svet ne sme molčati ob tolikšnem nasilju in trpljenju sudanskega ljudstva, predvsem žensk in otrok.

Kot odziv na medcelinsko balistično raketo, ki jo je konec oktobra izstrelila Severna Koreja, je Varnostni svet OZN obsodil resno grožnjo regionalni stabilnosti ter mednarodnemu miru in varnosti. Slovenija je izpostavila, da gre še za eno očitno kršitev številnih resolucij Varnostnega sveta, ki so zavezujoče.

Na rednem srečanju o razmerah v Bosni in Hercegovini je Slovenija ponovila svojo podporo evropski perspektivi Bosne in Hercegovine. Pozvali smo k sodelovanju pri kritičnih reformah in izrazili zaskrbljenost nad razdiralno retoriko. S soglasnim podaljšanjem mandata misije EUFOR-Althea so članice Varnostnega sveta poudarile enotno zavezanost k miru in stabilnosti države.

Na zasedanju Varnostnega sveta o Haitiju je Slovenija pohvalila dodatne napotitve v multinacionalno varnostno misijo, ki se še vedno sooča s številnimi izzivi. Mirovna operacija Varnostnega sveta OZN bi lahko bila ena od možnosti za zagotavljanje stabilnosti in varnosti Haitijcem, kar je naš prednostni cilj.

Varnostni svet je soglasno obnovil jemenski sankcijski režim in mandat Večdimenzionalne integrirane misije Združenih narodov za stabilizacijo v Srednjeafriški republiki (angleško United Nations Multidimensional Integrated Stabilization Mission – MINUSCA). Odobril je tudi obnovitev mandata operacije Začasnih varnostnih sil Združenih narodov za Abjej (angleško United Nations Interim Security Force for Abyei – UNISFA) – gre za posebno administrativno regijo na meji med Južnim Sudanom in Sudanom.