Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport smo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost leta 2022 razpisali evropska sredstva za celovito digitalno preobrazbo poslovanja oziroma digitalno preobrazbo posameznih poslovnih funkcij v podjetjih. Izbranih je bilo 23 projektov, v katerih je sodelovalo 23 konzorcijev, ki so skupaj vključevali 108 podjetij. Konzorciji so razvili digitalne strategije za preobrazbo poslovanja, tehnologij in organizacijske kulture ter izvedli načrtovane projektne aktivnosti, s katerimi bodo prispevali k dvigu in rasti produktivnosti, optimizaciji proizvodnih in storitvenih stroškov poslovanja ter k večji konkurenčnosti in možnosti komercializacije inovativnih rešitev.

Predstavitev izbranih projektov v okviru razpisa za digitalno preobrazbo

Projekt Luka.DT

Proces digitalne preobrazbe je v okviru projekta Digitalna transformacija procesov v Luki Koper potekal v treh fazah. Vključeval je pripravo digitalne strategije, razvoj rešitev na osnovni naprednih tehnologij in implementacijo razvitih rešitev v poslovne procese ter izobraževanje kadrov. Aktivnosti so bile izvedene v naslednjih delovnih sklopih:

• uvedba umetne inteligence v procese odločanja in planiranja;
• uvedba rabe velepodatkov in digitalnega dvojčka;
• uvedba naprednih vizualnih tehnologij;
• transformacija procesov v pretovarjanju, skladiščenju in dodatnih storitvah in
• digitalizacija storitvene verige vrednosti.

Konzorcij partnerjev, ki so sodelovali pri projektu: Luka Koper, d. d., Actual I.T., d. d., Igea d. o. o., Špica International, d. o. o., Solvesall, d. o. o.; Emigma, d. o. o.

Projekt Bela

Projekt Digitalna preobrazba ekosistema Elektro Ljubljana za podporo energetskemu prehodu in za dvig uporabniške izkušnje (BELA) je omogočil strateško načrtovano digitalno preobrazbo pomembnih poslovnih funkcij v podjetju Elektro Ljubljana. Ta transformacija je bila izvedena skozi več delovnih sklopov, kjer je vsak sklop prinesel pomemben prispevek k tehnološkemu napredku, izboljšanju procesov in dvigu uporabniške izkušnje:

• priprava digitalne strategije;
• nadgradnja informacijskih sistemov in uvedba naprednih algoritmov za validacijo in imputacijo merilnih podatkov;
• delo na področju energetske prožnosti – uvedba novega modula na portalu Moj Elektro;
• digitalizacija na področju upravljanja investicij;
• izboljšanje procesov terenskega vzdrževanja z uvedenimi naprednimi digitalnimi rešitvami;
• digitalizacija na področju upravljanja uporabniških zahtev;
• razvoj avtomatiziranih postopkov za informativne izračune priključevanja obnovljivih virov energije (OVE);
• razvoj napredne platforme za izmenjavo velepodatkov.

Pri projektu je sodeloval konzorcij partnerjev: Elektro Ljubljana; TROIA, d. o. o.; INFORMATIKA, d. o. o.; COMLAND, d. o. o.

Projekt JUMP 4 – Digitalni skok

V skladu z oblikovano digitalno strategijo je največji del projekta JUMP 4 – Digitalni skok prestavljal razvoj funkcionalnosti novih rešitev:

• nadgradnja proizvodne opreme in obstoječe arhitekture za zajem še večjega števila podatkov iz proizvodnje ter priprava različnih poročil, ki služijo proizvodnji kot tudi drugim poslovnim funkcijam in seveda tudi managementu;
• robotizacija posameznih procesov proizvodnje in avtomatizacija opravil po vseh poslovnih funkcijah;
• povezovanje materialnega poslovanja strojev s sistemi za obdelavo podatkov;
• razvoj sistemov sledljivosti materiala v proizvodnji, orodij ter opreme;
• razvoj nove rešitve za dostop do tehničnih vsebin in specifikacij izdelkov;
• povezava procesov v čimbolj enotno digitalno nit s področja kakovosti, upravljanja sprememb in kadrov;
• optimizacija priprave matičnih podatkov za avtomatizirano medpodjetno poslovanje;
• nadgradnja modelov umetne inteligence za izboljšani procesa planiranja in usmerjanja proizvodnje;
• prilagoditev internih procesov za uporabo modelov umetne inteligence za vodenje in usmerjanje podjetja;
• vzpostavitev novih platform za dvig učinkovitosti procesov razvoja, CRM sistema za podporo novim modelom aplikacij v oblaku (SaaS).

Pri projektu je sodeloval konzorcij partnerjev: Kolektor d. d., Kolektor Mobility d. o. o., Kolektor KFH d. o. o., Kolektor Sikom d. o. o., Kolektor orodjarna d. o. o., Qlector d. o. o., Domel holding, d. d., Domel, d. o. o., Špica International d. o. o. Ljubljana, Audax d. o. o.

Projekt Gradbeništvo 4.0

Projekt Gradbeništvo 4.0 postavlja temelje digitalne preobrazbe gradbene panoge.

Tekom projekta so podjetja na podlagi izdelane digitalne strategije digitalizirala več ključnih poslovnih funkcij, kot so proizvodnja, gradbena operativa, komerciala, kadrovska funkcija in razvoj programske opreme. Vsebine so razdelili na pet vsebinskih stebrov:

• Na področju proizvodnje oziroma stebra Betonarna 2.0 so z uporabo senzorike in avtomatizacije optimizirali procesa naročanja in proizvodnje betonskih mešanic.
• Na stebru Gradbišče 4.0 so digitalizirali operativne procese na gradbiščih in z uvedbo e-gradbenega dnevnika in knjige ter blockchain tehnologije zagotovili varno shranjevanje podatkov in izboljšano sledljivost.
• Digitalizacija komercialne funkcije je prinesla centralizirano Gradbeno platformo, ki omogoča povezovanje s podizvajalci in dobavitelji ter povečuje preglednost nabavnih postopkov.
• Na stebru Digitalni delavec so vzpostavili portal za upravljanje kompetenc in izobraževanja zaposlenih ter inovacijsko platformo.
• S stebrom Stavba kot platforma pa so izvedli preobrazbo poslovnega modela izvajanja storitev na področju pametnega prostora in pametnih stavb.

Pri projektu je sodeloval konzorcij partnerjev: GIC Gradnje, d. o. o., SRC d. o. o., ROBOTINA d. o. o., SUNESIS d. o. o.

Projekti skupnega evropskega interesa

V okviru prizadevanj za digitalizacijo gospodarstva bo ministrstvo podprlo tudi podjetja, vključena v pomembne projekte skupnega evropskega interesa. Za te namene je do sredine leta 2026 rezerviranih 6,5 milijona evrov evropskih sredstev za okrevanje in odpornost.

Sodelujemo v projektu skupnega evropskega interesa za skupno evropsko infrastrukturo podatkov in storitev - projekt naslednje generacije infrastrukture in storitev v oblaku (angleško IPCEI Next Generation Cloud Infrastructure and Services - IPCEI CIS), ki je namenjen razvoju naprednega računalništva v oblaku in na robu (angleško Cloud and Edge Computing). Gre za naslednjo generacijo evropskega oblaka, ki je zlasti pomemben zato, ker prispeva k boljšemu dostopu do podatkov in približa podatke, s tem pa tudi trge, podjetjem na njihovih lokacijah – tako imenovanih vozliščih. V tem IPCEI sodelujemo s štirimi projekti oziroma 11 slovenskimi podjetji.

Drugi projekt skupnega evropskega interesa je projekt za mikroelektroniko in komunikacijske tehnologije (angleško IPCEI Microelectronics and Communication Technologies - IPCEI ME/CT), ki je namenjen razvoju na področju mikroelektronike, polprevodnikov in mikročipov, kar je pomembno predvsem z vidika zagotavljanja delovanja pomembnih sistemov, kot so avtomobilska industrija, elektro industrija in podobno. V tem IPCEI s svojima projektoma sodelujeta dve slovenski podjetji, ki se povezujeta z evropskimi partnerji iz Avstrije, Francije, Češke in Nemčije.

Reformne aktivnosti za digitalizacijo podjetij

V okviru NOO se izvajajo tudi reformne aktivnosti za digitalizacijo podjetij. V letu 2022 smo na ministrstvu pripravili Strategijo digitalne transformacije podjetij, v kateri smo opredelili napredne digitalne tehnologije, s katerimi podjetja izvajajo digitalno preobrazbo poslovanja, med drugim umetno inteligenco, internet stvari, velepodatke, platforme in digitalne dvojčke, tehnologijo veriženja blokov in tako imenovane tehnologije tretje generacije interneta (angleško WEB3). Prav tako smo naslovili relevantna podporna okolja (raziskovalno razvojno, podjetniško in finančno) ter relevantni zakonodajni okvir. Strategija je nudila osnovo za izvedbo investicijskega dela - javnega razpisa za digitalno preobrazbo podjetij.

Pripravili smo tudi Smernice za inovativna javna naročila, s katerimi se poenostavlja postopek javnega naročanja za inovativna podjetja. V začetku leta 2025 bo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport skupaj z Ministrstvom za digitalno preobrazbo izvedlo projekt e-identiteta. Namen projekta e-identiteta podjetij je vzpostaviti digitalno identiteto podjetij kot novo storitev na portalu SPOT. Ciljna skupina bodo poslovni subjekti. Uporabniki nove storitve pa bodo tudi zaposleni na ministrstvih in različnih institucijah, ki za podjetja pripravljajo javne razpise in programe za sofinanciranje projektov na različnih vsebinskih področjih in iz različnih virov financiranja. Nova storitev bo uporabnikom prijazna, enostavna, varna in zanesljiva ter bo v realnem času zajemala podatke iz različnih uradnih matičnih registrov oziroma baz podatkov in te podatke prikazovala na enem mestu. Pri tem bo osredotočena na tiste ključne podatke o podjetjih, ki so za sama podjetja kot prijavitelje v postopkih pridobivanja finančnih sredstev v okviru ukrepov države in lokalnih skupnosti in tudi za državno oziroma lokalno administracijo relevantni v procesu priprave prijave (vloge) in v procesu obravnave vlog na različne subvencijske programe in programe povratnega financiranja podjetij. Na ta način bodo podjetja lažje dostopala do sredstev, na drugi strani pa se bodo bistveno zmanjšale administrativne obremenitve pri izvajanju nadzora. Cilj je, da vsaj 200 podjetij pridobi e-identiteto.

E-identiteta je eden od številnih pogojev, ki jih mora država izpolniti, da bo lahko zaprosila za plačilo razpoložljivih evropskih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, finančno najobsežnejšega dela svežnja NextGenerationEU za okrevanje in krepitev gospodarstva in blažitev socialnih posledic pandemije covid-19.

Več o Načrtu za okrevanje in odpornost, ki vsebuje reforme in naložbe, s katerimi med drugim krepimo in posodabljamo digitalno infrastrukturo ter podpiramo razvoj naprednih tehnoloških rešitev