Zasedanja se je udeležilo več kot 500 udeležencev iz skoraj 100 držav, kar je več kot na kateremkoli zasedanju Vodne konvencije do sedaj. Prisostvovalo je 30 ministrov, državnih sekretarjev in drugih visokih predstavnikov držav ter mednarodnih medvladnih in nevladnih organizacij, Zasedanje je v imenu predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Roberta Goloba odprl minister za naravne vire in prostor Jože Novak.

Osrednji dogodek zasedanja je bil segment na visoki ravni z naslovom Naše vode, naša prihodnost: čezmejno vodno sodelovanje za krepitev podnebne odpornosti. V razpravah so sodelovali visoki predstavniki držav, ki so v svojih nagovorih poudarili bistveno vlogo čezmejnega vodnega sodelovanja pri prilagajanju na podnebne spremembe, zmanjšanju vodnih konfliktov in doseganju trajnostnega razvoja. Osrednja razprava je bila razdeljena v tri panelne razprave: čezmejno vodno sodelovanje za podnebno prilagajanje, čezmejno medsektorsko sodelovanje za blažitev podnebnih sprememb in krepitev podnebne odpornosti s čezmejnim varstvom in obnovo ekosistemov in biotske raznovrstnosti.

Minister Jože Novak je aktivno sodeloval v tretji panelni razpravi in z udeleženci delil izkušnjo Slovenije s posledicami lanskoletnih poplav, ki so prizadele velik del države. Med drugim je predstavil obseg škode, izvedene izredne ukrepe na vodotokih ter sanacijo, ki jo načrtujemo celostno. Ukrepi na posameznem delu porečja namreč vplivajo tako dolvodno kot gorvodno. Ob tem je poudaril tudi pomembnost skupnih prizadevanj v čezmejnem delovanju držav, saj vode ne poznajo meja.

Ob koncu so udeleženci sprejeli tudi skupne zaključke visokega segmenta zasedanja, ki sta jih predstavila Tatiana Molcean, izvršna sekretarka Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (angleško United Nations Economic Commission for Europe – UNECE) in Jože Novak, minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije. Poudarila sta pomembnost globalizacije konvencije in širitve članstva, izpostavila pomembnost oblikovanja skupnih prilagoditvenih strategij v čezmejnih porečjih ter vključevanje na naravi temelječih rešitev v strategije za zagotavljanje odpornosti čezmejnih vodonosnikov. Pri tem sta opozorila tudi na pomembnost sodobnih tehnologij in inovacij pri podpiranju učinkovitega načrtovanja in odločanja, vloge civilne družbe in mladih v procesu izboljšanja urejanja in rabe vode ter čezmejnega sodelovanja.

Drugi in tretji dan zasedanja sta bila posvečena rednemu delu zasedanja, v sklopu katerega so se pogodbenice posvetile splošnim konvencijskim vsebinam, kot je pregled izvajanja aktualnega triletnega programa dela med leti 2022 in 2024 in sprejem novega programa za obdobje 2025 do 2027; odločitvam o smereh delovanja Vodne konvencije ter volitvam v delovna telesa konvencije. Sprejeti sklepi v času zasedanja se zavzemajo predvsem za boljšo finančno vzdržnost konvencije, večjo vključenost z zagotavljanjem prevajanja v večje število jezikov ter tudi povečano sodelovanje z mednarodnimi finančnimi institucijami in regionalnimi partnerji.

Vzporedno z zasedanjem je potekalo 14 stranskih dogodkov z udeleženci iz celega sveta. Na petih izmed njih je aktivno sodelovala tudi Slovenija.

V zaključnem delu dogodka je Slovenija prevzela predsedovanje biroju Vodne konvencije do naslednjega zasedanja leta 2027. S tem bo Slovenija okrepila vodilno vlogo na področju mednarodnega sodelovanja pri upravljanju voda, saj bo hkrati predsedovala več mednarodnim sporazumom, povezanim z vodo: biroju Vodne konvencije, Mednarodni komisiji za varstvo reke Donave, Mednarodni komisiji za reko Savo in biroju Barcelonske konvencije. Pri tem bo razvijala medsebojne sinergije, s posebnim poudarkom na krepitvi podnebne odpornosti mednarodnih povodij in porečij, uporabi sodobnih tehnoloških pristopov ter celostnem upravljanju voda od izvira do morja.

Slovensko predsedovanje Vodni konvenciji bo usmerjeno v okrepitev zavedanja o vplivu podnebnih sprememb na oblikovanje celovitih ukrepov varstva voda. Poseben poudarek bo dan na odpravljanje posledic naravnih nesreč z izmenjavo dobrih praks, tehničnih rešitev in izkušenj v okviru delovnih teles konvencije.

Na spletni strani predsedovanja Slovenije Vodni konvenciji je objavljeno celotno poročilo ter glavna sporočila zasedanja.