Na ministrstvu je danes potekala obeležitev 30 letnice računovodstva v kmetijstvu

Ministrica Mateja Čalušić je v svojem nagovoru zahvalila vsem, ki so v 30 letih delovanja prispevali k razvoju računovodstva v kmetijstvu po metodologiji Mreže knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (v angleščini Farm Accountancy Data Network - FADN). Ob tem je dodala: »Ta sistem že desetletja zagotavlja dragocene podatke, ki nam omogočajo razumeti ekonomsko stanje slovenskega kmetijstva. Z njim dokazujemo, da je kmetijstvo temelj naše prehranske varnosti, pa tudi trajnosti. Prav tako je ključno, da se sistem redno nadgrajuje in prilagaja potrebam časa, saj lahko le tako odraža dejansko stanje na terenu in omogoča še boljše načrtovanje ter sprejemanje odločitev.«

Računovodstvo po metodologiji Mreže knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (FADN) je sistem, po katerem se zbirajo podatki o dohodkovnem stanju in uspešnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev v vseh državah Evropske unije (EU). Ima dolgoletno tradicijo, saj je bila mreža vzpostavljena pred skoraj 60 leti. Podatkovna zbirka omogoča primerjavo podobnih kmetijskih gospodarstev v različnih državah EU, različne sektorske analize in napovedi stanja, ki ga bodo povzročili posamezni ukrepi kmetijske politike. V Sloveniji je že leta 1994 kmetijska svetovalna služba, na pobudo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vzpostavila vodenje FADN knjigovodstva na določenem številu kmetijskih gospodarstev po vsej državi, z namenom pridobiti informacije za ekonomsko svetovanje in spremljanje ukrepov kmetijske politike. Z vstopom v EU pa je morala Slovenija, tako kot ostale članice, obvezno zagotoviti reprezentativni vzorec, okoli 900 kmetijskih gospodarstev, ki spremljajo svoje gospodarjenje po metodologiji FADN.

Ministrica se je v nagovoru dotaknila tudi prihodnosti. V letu 2025 namreč prihaja do prehoda iz metodologije Mreže knjigovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (FADN) v metodologijo Mreže za podatke o trajnostnosti kmetij (FSDN): »Kljub preteklim uspehom nas prihodnost postavlja pred nove izzive. Prehod na FSDN je korak naprej, ki bo zahteval več sodelovanja, povezovanja baz podatkov ter razumevanja pomena teh podatkov za načrtovanje skupne kmetijske politike. Ne glede na omenjene izzive pa je treba poudariti tudi, da je FSDN za skupno kmetijsko politiko nujen. V bodoče brez sistema FSDN ne bo mogoče strateško načrtovati skupne kmetijske politike Evropske unije. Podatki iz sistema bodo namreč osnova zanjo.«  

Parlament Evropske unije je novembra 2023 sprejel Uredbo o 'Mreži za podatke o trajnostnosti kmetij' (v angleščini Farm Sustainability Data Network - FSDN). Cilj te novo sprejete Uredbe je izboljšati trajnostnost prehranskih sistemov EU s postopkom zbiranja razširjenega nabora podatkov, pri katerem se poleg ekonomskih podatkov, ki se že zbirajo prek mreže za zbiranje računovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev (FADN), upoštevajo tudi okoljski in socialni podatki. Mreža za računovodske podatke s kmetij (FADN) se prilagaja uredbi FSDN na način, da bi omogočila zbiranje dodatnih podatkov, potrebnih za spremljanje ciljev skupne kmetijske politike (SKP) in evropskega zelenega dogovora ter njene strategije 'od vil do vilic' in strategije za biotsko raznovrstnost.

Prav prihodnosti računovodstva v kmetijstvu in prehodu iz metodologije FADN v FSDN je bila namenjena tudi okrogla miza. Udeleženci so se strinjali, da je za uspešno zbiranje podatkov FSDN ključno povezovanje podatkovnih baz ministrstva za kmetijstvo.

Na dogodku so bili predstavljeni tudi zaključki ciljnega raziskovalnega projekta »Podpora na dejstvih utemeljeni kmetijski politiki v Sloveniji: krepitev osnovnega FADN in podpora pri prehodu v FSDN«.