Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu (ZZKZ)

Po več kot desetletju prizadevanj različnih deležnikov predstavlja zakon prelomnico tako za paciente kot za zdravstvene delavce. Prinaša namreč prepotrebne spremembe za zagotavljanje višje ravni varnosti in kakovosti v zdravstvenem sistemu.

Sistematičen pristop k upravljanju kakovosti

Zakon prinaša celovit pristop k vodenju in upravljanju kakovosti ter varnosti v zdravstvu. To pomeni, da bodo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti:

• enotno spremljali kakovost in varnost storitev,
• na standardiziran način poročali o varnostnih incidentih,
• vzpostavili pregledne evidence, ki bodo javno dostopne in zagotovile vpogled v kakovost storitev.

Pomembno vlogo pri tem igrajo nove strukture, kot so:

• Agencija Republike Slovenije za kakovost,
• Svet za kakovost pri Ministrstvu za zdravje,
• komisije za kakovost, pooblaščenci za varnost in predstavniki vodstva za kakovost pri posameznih izvajalcih.

Te strukture so ključnega pomena za zbiranje zanesljivih in primerljivih podatkov o kakovosti in varnosti zdravstvenih storitev, kar omogoča preglednejši in bolj učinkovit zdravstveni sistem.

Večplastni učinki zakona

Implementacija zakona bo prinesla številne koristi za paciente in zdravstvene delavce.

Za paciente:

• Zagotovljena bo večja varnost, saj bo sistem poenoten in zasnovan na analizah varnostnih incidentov, ki bodo služile učenju ter preprečevanju, oziroma zmanjševanju varnostnih incidentov.
• Pacienti bodo imeli dostop do javno objavljenih podatkov o kakovosti posameznih storitev, kar jim bo omogočilo informirane odločitve pri izbiri izvajalcev.
• Ustvarila se bo kultura varnosti, ki bo temeljila na dialogu med izvajalci zdravstvene dejavnosti in pacientom v primeru varnostnega incidenta.

Za zdravstvene delavce:

• Zagotovljena bo anonimnost pri poročanju in obravnavi varnostnih incidentov, kar bo omogočalo odprto komunikacijo brez strahu pred sankcijami ali javnim izpostavljanjem.
• Zakon spodbuja zaščito zdravstvenih delavcev in profesionalno reševanje incidentov znotraj zakonskih okvirov, brez posegov medijev.

Za sistem kot celoto:

• Standardizirani postopki in poenotene strukture bodo omogočali bolj zanesljive podatke in večjo preglednost.
• Register škodljivih in opozorilnih dogodkov bo pripomogel k širšemu učenju iz napak ter izboljšal preventivne ukrepe.

Vzpostavitev kulture varnosti in transparentnosti

Zakon daje velik poudarek na vzpostavitev kulture varnosti, kjer so pogovor, analiza in prenos dobrih praks v ospredju. Varnostni incidenti bodo obravnavani na način, ki spodbuja reševanje težav in preprečevanje prihodnjih napak. Vse evidence bodo anonimizirane, kar zagotavlja zaupanje in varnost tako pacientov kot zdravstvenih delavcev.

Zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu je pozitiven korak k modernizaciji slovenskega zdravstvenega sistema. Uvaja pregledne in varne procese, izboljšuje zaščito vseh vključenih ter krepi zaupanje v sistem. Gre za zakon, ki postavlja paciente, zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce v središče ter ustvarja temelje za bolj kakovostno in varno zdravstveno oskrbo za vse.

Zakon o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov (ZPEDZKP)

Napredek v medicini in znanstvena odkritja so v zadnjih desetletjih bistveno izboljšali možnosti preživetja bolnikov z rakom, virusom HIV in hepatitisom C. V Evropski uniji danes živi več kot 20 milijonov ljudi, ki so premagali raka, tretjina med njimi že več kot desetletje. Prav tako sodobna zdravila omogočajo, da virus HIV postane obvladljiv in hepatitis C povsem ozdravljiv, kar preprečuje razvoj resnih zapletov, kot je rak jeter.

Kljub temu da so te bolezni za mnoge postale le zahtevna preizkušnja na življenjski poti, se bolniki ob vrnitvi v aktivno življenje srečujejo z ovirami, predvsem na področju dostopa do finančnih in zavarovalniških produktov. Trenutno zakonodaja zavarovalnicam in kreditnim institucijam omogoča zbiranje podatkov o preteklih boleznih, tudi desetletja po njihovem zdravljenju, kar mnoge bolnike diskriminira.

Odprava diskriminacije z zakonom o pravici do pozabe

Slovenija se z uvedbo Zakona o pravici oseb po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov pridružuje državam, kot so Francija, Belgija, Portugalska, Italija, Nizozemska, Luksemburg, Nizozemska, Ciper in Španija, ki so že prepoznale nujnost takšne ureditve.

Pravica do pozabe posameznikom, ki so preboleli raka, hepatitis C ali virus HIV, omogoča, da po določenem časovnem obdobju ob sklenitvi kreditnih in zavarovalniških produktov teh podatkov ne razkrivajo. Prav tako zakon prepoveduje zavarovalnicam zbiranje teh podatkov pri ocenjevanju tveganja.

Ključne določbe zakona

Časovna obdobja za uveljavljanje pravice do pozabe:

• Rakava obolenja: 7 let po zaključku zdravljenja
• Hepatitis C: 3 mesece po zaključku zdravljenja
• Virus HIV: 1 leto po zaključku zdravljenja

Ustanovitev posebne komisije, ki bo obravnavala možnosti prilagoditve časovnih obdobij glede na vrsto in stadij raka.

Brezplačno zdravniško potrdilo, ki bo potrjevalo upravičenost do pravice do pozabe, ne da bi razkrivala podrobnosti bolezni.

Koristi za posameznike

Zakon je posebej pomemben za mlade, ki so preboleli raka v otroštvu, mladosti ali mlajši odrasli dobi, saj jih ščiti pred diskriminacijo pri dostopu do stanovanjskih kreditov in drugih finančnih produktov. Pravica do pozabe jim omogoča enakopravno obravnavo in boljše možnosti za urejanje življenjskih pogojev.

Podpora na evropski ravni

Zakon ima podporo v Direktivi Evropske unije o potrošniških kreditih iz septembra 2023, ki podpira pravico do pozabe in določa, da pretekle diagnoze ne smejo vplivati na oceno kreditnega tveganja. Gre za pomembno sporočilo solidarnosti in napredka, ki postavlja Slovenijo ob bok državam, ki so že naredile korak k enakopravnejši družbi.