Skupaj s predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode in koncesionarja se je državna sekretarka sestala s predstavniki občin Bovec, Kobarid, Tolmin, Idrija, Cerkno, Kanal, Vipava, Šempeter-Vrtojba, Nova Gorica, Brda, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Ajdovščina, ki je srečanje gostila.

V letu 2024 so se na obravnavanem območju na vodotokih izvajala redna vzdrževalna dela v okviru gospodarske javne službe v skupni vrednosti 3,3 milijona evrov. V prihodnjih dveh letih so predvidena vzdrževalna dela v skupni vrednosti 8 milijonov evrov.

Zaradi številnih poškodb na vodni infrastrukturi, ki so posledica neurij, je v teku tudi sanacija. Skupna ocenjena vrednost plana sanacije na območju obravnavanih občin za leti 2025 in 2026 je 3,5 milijona evrov.

Na vodotokih na območju danes obravnavanih občin bodo izvedene tudi večje investicije v vodno infrastrukturo. Trije projekti na porečju reke Vipave so že v teku in je zanje predviden začetek gradnje v prvi polovici prihodnjega leta. Dva bosta financirana iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost, to sta Protipoplavni ureditvi na območju občine Renče-Vogrsko v ocenjeni vrednosti 3,9 milijona evrov in Protipoplavni ukrepi na reki Vipavi na območju obrtne cone Batuje v ocenjeni vrednosti 6 milijonov evrov. Tretji, Zmanjšanje poplavne ogroženosti porečja Vipave, pa bo financiran iz kohezijskih sredstev. Ta sega na območje več občin (Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica), ocenjena vrednost projekta pa je 12,2 milijona evrov. Še sedem projektov za večje investicije je v pripravi.

Današnji terenski obisk je bil zadnji v sklopu jesenskega kroga obiskov vodstva Ministrstva za naravne vire in prostor po porečjih po Sloveniji. Naslednji bo ponovno spomladi.

Sistemsko povezani ukrepi

Po zaključenih izrednih ukrepih na poškodovanih vodotokih po lanskoletnih uničujočih poplavah se zdaj začenja obdobje dolgoročne sanacije (s katero se struge in brežine povrnejo v prvotno ali boljše stanje, kot je bilo pred nesrečo). Ob tem vzporedno potekajo redna vzdrževalna dela (ki jih opravljajo koncesionarji) ter načrtovanje in izvedba novih investicij na vodotokih, da bodo ti v prihodnje bolj odporni na poplavne dogodke. V načrtovanje sanacij in investicij pa, kot je bilo določeno z zakonom o obnovi, vključujemo tudi občine. Ker je pri urejanju vodotokov nujen celovit pristop, je izvajanje vsega naštetega povezano v sistemsko povezane ukrepe za zmanjševanje poplavne in erozijske ogroženosti posameznega porečja (SPU).