Slovenija na Svetu EU poudarila pomen digitalne infrastrukture in vključevanja Zahodnega Balkana

Razpravljali so tudi o programu politike digitalnega desetletja do leta 2030 in o načinih za izboljšanje sodelovanja med EU in Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (angleško The International Telecommunication Union - ITU). Zbrane je uvodoma nagovorila nova izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen. Poudarila je pomen strateške suverenosti in varnosti EU, ki bo zahtevala nadaljnje vlaganje v nove tehnologije, kot sta umetna inteligenca in kvantno računalništvo, izboljšanje pogojev za delovanje malih in srednjih podjetij ter krepitev digitalnih veščin prebivalstva.

Državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić je v svojem nastopu o obvladovanju potreb EU po digitalni infrastrukturi izpostavila podporo Slovenije nadaljnjemu oblikovanju ključnih politik, kot so blaginja potrošnikov, ureditev trga, radijski spekter in država izvora. Poudarila je, da mora Komisija upoštevati, da je konkurenčnost pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev temelj za digitalizacijo industrije in splošno konkurenčnost EU, zlasti v kontekstu vseevropskih operaterjev. Slovenija se zavzema tudi za nadaljnji razvoj čezmejnih, večdržavnih projektov na področju digitalne infrastrukture ter nadgradnjo obstoječih tehnoloških rešitev v inovativne, še neobstoječe rešitve.

Kar zadeva cilje Digitalnega desetletja, je državna sekretarka opozorila, da je nujno redno posodabljanje teh ciljev ob hitro rastočih novih tehnologijah. Aktivno je treba podpirati razvoj in uvajanje tehnologij 6G ter drugih naprednih tehnologij, da bi zmanjšali odvisnost od neevropskih rešitev. EU mora povečati financiranje raziskav in razvoja, zlasti v ključnih tehnoloških sektorjih, preko programov, kot sta Obzorje Evropa in Digitalna Evropa, ter okrepiti razvoj inovacijskih ekosistemov in digitalnih vozlišč, ki omogočajo povezovanje različnih akterjev – od vlad do znanstveno-raziskovalnih institucij in industrije. Prav tako so potrebne večje investicije v raziskave in razvoj.

Državna sekretarka je dodala, da mora Evropa bolje nasloviti problem pomanjkanja znanja in spretnosti na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij. To vključuje povečanje števila diplomantov v teh disciplinah, izpopolnjevanje in prekvalifikacijo kadrov ter tesnejše sodelovanje med izobraževalnimi institucijami, raziskovalnimi sektorji in industrijo, da bi ustvarili ekosistem, ki spodbuja inovacije. Na področju trajnostnih ciljev pa je poudarila, da mora EU razviti energetsko učinkovitejša omrežja 5G, uporabljati umetno inteligenco in uvesti zelena merila pri vseh naložbah v digitalno infrastrukturo, tako v javnem kot zasebnem sektorju.

Predstavniki držav članic EU so opravili tudi razpravo o okrepljenem sodelovanju med Evropsko unijo in ITU, ki deluje v okviru OZN. Državna sekretarka Kamišalić Latifić je podprla pobudo za okrepljeno evropsko politiko na področju globalnih digitalnih vprašanj. S tem bi Unija povečala svoj vpliv na svetovne standarde in predpise, pri čemer bi zagotavljala usklajenost s temeljnimi vrednotami EU, kot so zaščita človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri uporabi digitalnih tehnologij.

Komisija je podala informacijo o mobilnem gostovanju z državami kandidatkami za članstvo v EU. Dr. Kamišalić Latifić je v nastopu pozvala Evropsko komisijo, naj pospeši postopke in preuči vse pravne možnosti za čim hitrejšo in popolno vključitev držav Zahodnega Balkana v sistem mobilnega gostovanja v EU. Poudarila je, da morajo vse države kandidatke uživati enake pogoje za dostop do enotnega digitalnega trga. To je še posebej pomembno za države Zahodnega Balkana, saj bo le s tem mogoče okrepiti zaupanje regije v uspešno integracijo v EU.

Državna sekretarka je podprla tudi nizozemski predlog za vzpostavitev izboljšanega zakonodajnega okvira v EU, ki bi učinkoviteje spodbujal razvoj malih in srednjih podjetij v digitalnem gospodarstvu.

Ministri so se seznanili tudi s poročili o Svetovni skupščini ITU za standardizacijo telekomunikacij (WTSA-24), avstrijskem referenčnem okviru za digitalne kompetence, mednarodnih dejavnostih EU na digitalnem področju, aktivnostih v zvezi z Okvirno konvencijo Sveta Evrope o umetni inteligenci ter človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi. Prav tako so obravnavali prihajajoči Vrh o ukrepih na področju umetne inteligence, ki bo februarja 2025 v Parizu, zaključke študije o prihodnosti poštnega sektorja, dogodke v okviru madžarskega predsedovanja EU na temo digitalnih zadev ter grško nacionalno strategijo za zaščito mladoletnikov na spletu.

Ob koncu zasedanja je poljska delegacija predstavila delovni program svojega predsedovanja na področju digitalizacije.