Minister Boštjan Poklukar se je vodstvu obeh policijskih sindikatov zahvalil za konstruktiven dialog ter njihove predloge in rešitve, ki so nedvomno pomembno prispevali k reševanju vprašanj za izboljšanje statusa vseh zaposlenih na ministrstvu, Policiji in Inšpektoratu RS za notranje zadeve: »S plačno reformo in podpisano Kolektivno pogodbo za dejavnost javni red in varnost smo naredili prvi korak, sedaj nas čaka intenzivno delo na oblikovanju kariernega sistema v policiji in pripravi vsebin kolektivne pogodbe.« S tem želimo ustrezno nasloviti tudi kadrovski odliv, s katerim se ne sooča le slovenska policija, ampak praktično vse policije v Evropski uniji.

Nova plačna lestvica pomeni tudi višje osnovne plače na začetku delovne kariere, kar bo stimulativno zlasti za mlade

Ministrstvo za notranje zadeve je ves čas pogajanj s socialnimi partnerji na različnih ravneh aktivno sodelovalo pri prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih anomalij. V pogajanjih smo si ves čas prizadevali za izboljšanje statusa policistov, inšpektorjev in vseh drugih javnih uslužbencev ministrstva z organoma v sestavi.

V Ministrstvu za notranje zadeve z novo plačno lestvico in prevedbo plač delovnih mest odpravljamo dvoje:

• problem velikega števila delovnih mest, katerih izhodiščna plača je bila nižja od minimalne plače, in
• problem enakega plačila javnih uslužbencev, katerih osnovna plača je pod višino minimalne plače ne glede na to, da so uvrščeni v različne plačne razrede.

Nova plačna lestvica pomeni tudi višje osnovne plače na začetku delovne kariere, kar bo stimulativno zlasti za mlade. Tako se bo osnovna plača policista v V. tarifnem razredu z dosedanjih 1219 evrov zvišala na 1636 evrov, kar na teh delovnih mestih pomeni 34-odstoten dvig plač policistov (skupni dvig do leta 2028).

Največjo pridobitev za policiste in druge uslužbence policije zagotovo predstavlja nedavna sklenitev Kolektivne pogodbe za dejavnost javni red in varnost. Kolektivna pogodba predstavlja osnovo za nadaljnja pogajanja z reprezentativnima sindikatoma. V pogajanjih želimo ustrezno obravnavati vse posebnosti, ki izhajajo iz narave dela policije, ustrezno urediti status vseh javnih uslužbencev policije in z ustreznimi vsebinami nasloviti reševanje kadrovske problematike.

O prenovi plačnega sistema v javnem sektorju

Prenova plačnega sistema v javnem sektorju je prva po 15 letih, kar je izjemen uspeh. Ključen cilj je, da javni sektor z novim plačnim sistemom postane konkurenčen in privlačen na trgu dela, hkrati pa se s tem izboljšata tudi učinkovitost in kakovost javnih storitev. Ključni za kakovostne javne storitve so ljudje - usposobljeni, strokovni, zadovoljni, motivirani in ustrezno nagrajeni javni uslužbenci, ki za svoje delo prejmejo stimulativno plačilo.

Vlada bo za prenovo plačnega sistema v naslednjih letih postopno – zaradi javnofinančne vzdržnosti – namenila 1,4 milijarde evrov dodatnega denarja. To znaša približno 350 milijonov evrov letno. Prehod na nov sistem bomo izvedli v treh letih (od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028) in v šestih obrokih.

S prenovo se plače povišujejo vsem zaposlenim v javnem sektorju, in sicer v povprečju za 416 evrov bruto. Ključni del novega plačnega zakona je nova plačna lestvica, ki ima 67 plačnih razredov. Razmerje med najvišjim in najnižjim plačnim razredom je ena proti sedem. Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1253,90 evra bruto. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu je v višini 8821,04 evra bruto. Novost je, da noben zaposleni ne bo umeščen pod minimalno plačo, ki trenutno znaša 1253,90 evra. Prav tako se bodo plače javnih uslužbencev v prihodnje usklajevale z inflacijo.

Na posebni spletni strani so objavljene informacije o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju.