Konvencija o preprečevanju in kaznovanju genocida je opredelila odgovornost držav za preprečevanje in kaznovanje zločina genocida, ki je takrat, po drugi svetovni vojni, v kateri je umrlo okoli 70 milijonov ljudi, pretresal vest sveta.

Namen sprejemanja teh dokumentov na globalni ravni je bil, da se tragedije druge svetovne vojne ne bi nikoli več ponovile. Oba dokumenta sta vzbujala upanje na boljšo povojno ureditev, a leta 2024 ugotavljamo, da žal nista v zadostni meri uresničena za vse ljudi, saj po svetu poteka veliko oboroženih konfliktov, v katerih najbolj trpijo civilisti, zlasti najranljivejši npr. otroci, ženske, starejši in ljudje s posebnimi potrebami. 

Načela Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida so neločljivo povezana z odgovornostjo zaščititi (R2P) pred genocidi, vojnimi hudodelstvi, etničnim čiščenjem in hudodelstvi zoper človečnost. Države so se leta 2005 zavezale, da bodo prebivalstvo na svojem ozemlju z ustreznimi sredstvi zaščitile pred procesi, ki lahko v določenih okoliščinah vodijo v množična grozodejstva. Zato so opozorila in ozaveščanje še kako pomembna, kot tudi zgodnje aktivnosti za preprečevanje.

Izvajanje Konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida je ključno pri izpolnjevanju naše skupne zaveze za preprečevanje množičnih grozodejstev in izpolnitev obljube »nikoli več«. Slovenija aktivno sodeluje v postopkih pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, ki potekajo na podlagi Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter podpira delovanje Mednarodnega kazenskega sodišča.

V okviru obeleževanja Mednarodnega dne spomina na žrtve genocida in kaznovanju le- tega, bo Slovenija aktivno sodelovala na 5. Globalnem forumu proti hudodelstvu genocida v Jerevanu, Armeniji (12.-13. decembra 2024). Slovenska nacionalna kontaktna točka za R2P bo v panelu o prispevku majhnih držav za preprečevanje genocida in kaznovanju le-tega, predstavila delovanje RS na področju ozaveščanja, mednarodnega sodelovanja ter konkretnega prispevka, saj smo po večletnih pogajanjih 18. maja 2023 v Ljubljani uspešno zaključili diplomatsko konferenco, ki je pripeljala do sprejema Ljubljansko–haaške konvencije s polnim nazivom Konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev.  Gre za področja mednarodnega kazenskega prava, ki državam podpisnicam omogoča mednarodno sodelovanje pri preiskavah in pregonu najhujših zločinov. Konvencijo je podprlo 80 držav, sedaj je odprta za podpise in ratifikacije. Slovenska predstavnica bo k temu v Jerevanu spodbudila tudi tam sodelujoče države.

Slovenija že dvajset let v različnih mednarodnih forumih vztrajno spodbuja k sodelovanju med sistemom OZN, državami članicami, regionalnimi organizacijami in civilno družbo, da bi prispevali svoj delež za svet, v katerem prebivalstvo ne bo ogroženo zaradi genocida. Naj nas 9. december spomni, da je treba nadaljevati s potrebnimi dejanji za zaščito prebivalstva ter za svet brez genocida in množičnih grozodejstev.