Odhodki so v obdobju od januarja do novembra glede na enako lansko obdobje narasli za 2,9 odstotka, prihodki pa so bili višji za 11,1 odstotka. Proračunski primanjkljaj je znašal 396 milijonov evrov. Decembra se bo zaradi predvidenih višjih investicijskih odhodkov okrepil, kljub vsemu pa ocenjujemo, da bo nižji od načrtov.

Proračunski odhodki

Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v obravnavanem obdobju namenili 1,8 milijarde evrov oziroma 0,8 odstotka več kot lani. K temu je prispeval večji obseg sredstev za zagotavljanje osebne asistence, drugih transferjev in izredne denarne socialne pomoči po lanskih poplavah.

V sklada socialnega zavarovanja (Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) je državni proračun prispeval 1,8 milijarde evrov, kar je 20,9 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Največji delež – 1,4 milijarde evrov – je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno. Ta se je zaradi letošnje 8,8-odstotne uskladitve pokojnin in drugih prejemkov ter izplačila letnega dodatka za upokojence glede na primerljivo lansko obdobje zvišal za 28,6 odstotka.

Za investicije smo namenili milijardo evrov oziroma 33,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Nižja rast je med drugim posledica nižjih investicijskih transferjev občinam, ki so lani prejele sredstva za odpravo posledic poplav, tako za interventne ukrepe kot predplačila. Sicer se nadaljujejo vlaganja v vojsko, železniško infrastrukturo, razvoj podeželja in raziskovalno opremo.

Za subvencije smo namenili 556 milijonov evrov oziroma 31,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Predvsem se je zmanjšala pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu zaradi draginje. Obseg kompleksnih subvencij v kmetijstvu se je sicer povečal na 267 milijonov evrov, zaradi draginje smo izplačali 88 milijonov evrov nadomestila dobaviteljem električne energije in plina, za odpravo posledic škode v gospodarstvu po poplavah avgusta lani pa smo namenili 98 milijonov evrov.

Lani in letos, do vključno 6. decembra, smo za obnovo po poplavah sicer namenili že 952 milijonov evrov, od tega letos 364 milijonov evrov.

Iz rezerv smo letos namenili 832 milijonov evrov, od tega smo večino (822 milijonov evrov) prenesli na proračunske sklade. Na sklad za obnovo po lanskih poplavah smo izločili 225 milijonov evrov.

Proračunski prihodki

Z davčnimi prihodki, ki predstavljajo 85 odstotkov proračunskih prihodkov, smo v 11 mesecih zbrali 11 milijard evrov oziroma 10,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Večina davčnih prihodkov odpade na davek na dodano vrednost, s katerim smo v obravnavanem obdobju zbrali 4,9 milijarde evrov oziroma 3,9 odstotka več kot lani.

Prilivi od dohodnine so se zvišali za 23 odstotkov na 1,8 milijarde evrov. K tolikšni rasti še naprej prispevajo visoka zaposlenost, rast plač, ugoden poračun premalo plačanega davka glede na akontacije dohodnine od dejavnosti in zvišanje teh akontacij. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak del prejmejo občine. Letos so občine iz tega naslova skupaj prejele 1,4 milijarde evrov oziroma 3,4 odstotka več kot lani.

Z davkom od dohodkov pravnih oseb smo zbrali 1,7 milijarde evrov, kar je 34,9 odstotka več kot lani. K temu sta prispevala visok neto poračun premalo plačanega davka glede na akontacije, kar kaže na veliko boljše poslovanje podjetij od pričakovanj v lanskem letu, predvsem v bančnem sektorju, in začasno zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb z 19 na 22 odstotkov po lanskih poplavah.

Prilivi od trošarin so se zvišali za 0,4 odstotka na 1,5 milijarde evrov.

Nedavčni prihodki pa so v obravnavanem obdobju znašali milijardo evrov oziroma 59 odstotkov več kot lani. Rast med drugim pripisujemo spremenjeni dinamiki vplačil dividend v letošnjem letu in rasti teh vplačil glede na lansko leto. Poleg tega je Slovenski državni holding avgusta v državni proračun nakazal bilančni dobiček v višini 79 milijonov evrov, kar predstavlja namenski prihodek proračunskega sklada za obnovo po lanskih poplavah.