»Nadzor nad tako pomembnim področjem, kot je trgovina z ljudmi, je ključni mehanizem za prepoznavo vrzeli, prilagoditev nacionalnega odziva in sprejem dodatnih ukrepov, ki pripomorejo k izkoreninjenju te hude oblike kršitve človekovih pravic,« je poudarila Helga Dobrin.

Nadzorni mehanizem skupine strokovnjakov GRETA (angleško Group of Experts on Action against Trafficking in Human Beings) izvaja pregled priporočil, ki jih je v okviru tretjega kroga ocenjevanja izvajanja določb Konvencije Sveta Evrope o ukrepanju proti trgovini z ljudmi sprejel Odbor pogodbenic. Za Slovenijo se je tretji krog ocenjevanja začel junija 2021.

V skladu s priporočili mora vlada do junija 2025 posredovati podatke o sprejetih ukrepih. »Zato pozdravljam organizacijo okrogle mize, na kateri bomo razpravljali o priporočilih ter načinih, kako bi lahko Svet Evrope dodatno podprl našo državo pri njenem prizadevanja za boj proti trgovini z ljudmi.«

Slovenija je sicer doslej sprejela že kar nekaj ukrepov. V letu 2023 je bila tako sprejeta novela 113. člena Kazenskega zakonika, ki sedaj med oblike izkoriščanja vključuje tudi beračenje in »suženjstvu podobna razmerja«, opredelili pa smo tudi kvalificirano obliko kaznivega dejanja, to je izvršitev dejanja s strani uradne osebe ali javnega uslužbenca pri opravljanju svojih dolžnosti. Sprejeta je bila tudi novela zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, ki sedaj pravico do odškodnin širi tudi na državljane tretjih držav. Uvaja pa tudi možnost hitrejše poti do odškodnine.

Pripravlja se tudi predlog novele Zakona o Varuhu človekovih pravic, na podlagi katere bi se vzpostavila funkcija neodvisnega nacionalnega poročevalca za boj proti trgovini z ljudmi. »Naj izpostavim še priporočilo, ki poziva slovenske organe, da naj okrepijo svoja prizadevanja za prepoznavanje žrtev trgovine z ljudmi, pri čemer naj večjo pozornost namenijo odkrivanju žrtev med migranti in prosilci za mednarodno zaščito.« V ta namen medresorska delovna skupina v sodelovanju s Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in okolja ter Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce že pripravlja protokol za boljšo identifikacijo žrtev. Protokol bo vzpostavil odgovornost, sodelovanje in obveščanje med vsemi deležniki. Standardizirani postopki prepoznave žrtev trgovine z ljudmi pa bodo predvidoma sprejeti v prvi polovici leta 2025.

Trgovina z ljudmi zagotovo ostaja ena najresnejših kršitev človekovih pravic v sodobnem svetu. Njene oblike se nenehno spreminjajo. Tako je na primer digitalizacija prinesla nove izzive, saj se novačenje žrtev vse pogosteje seli na družbena omrežja, kjer so žrtve še bolj ranljive. Zato je na tem področju že danes treba sprejeti vrsto ukrepov za bolj učinkovito zatiranje tovrstnih oblik kriminalitete. Na Ministrstvu za notranje zadeve se zavedamo odgovornosti pri koordinaciji aktivnosti tem področju. »Zato lahko v imenu vodstva ministrstva zagotovim, da si bomo še nadalje prizadevali pri izboljševanju rezultatov na tem področju.«

Slovenija velik pomen na področju boja proti trgovini z ljudmi pripisuje tudi mednarodnemu sodelovanju. Pri tem posebno pozornost namenjamo regiji Zahodnega Balkana. Ob tem je Helga Dobrin izpostavila delo Neformalne mreže nacionalnih koordinatorjev jugovzhodne Evrope, ki je bila na pobudo Slovenije ustanovljena oktobra 2010. Mreža bistveno prispeva h krepitvi regionalnega sodelovanja ter igra pomembno vlogo tudi v procesu približevanja držav v regiji Evropski uniji. V prihodnjem letu 2025 je načrtovano, da bo neformalna mreža v okviru Brdo procesa, ki ga vsako leto gosti slovensko ministrstvo za notranje zadeve, sprejela novo petletno strategijo dela.

Današnji dogodek je po besedah nacionalne koordinatorice priložnost, da se poglobljeno pogovorimo o teh vprašanjih in priporočilih. »Prepričana sem, da bo dialog prinesel nove ideje in predloge za izboljšanje. Samo s skupnimi močmi lahko ustvarimo napredek in dostojanstveno obravnavo žrtev,« je sklenila.

V Sloveniji sicer na tem področju že od leta 2003 neprekinjeno deluje Medresorska delovna skupina, ki skrbi za usklajevanje dejavnosti med različnimi resorji in nevladnimi organizacijami. Delovna skupina prispeva k razvoju nacionalnih strategij, akcijskih načrtov ter oblikovanju predlogov za spremembe področne zakonodaje. Nacionalna koordinatorica se je ob tej priložnosti vsem članicam in članom zahvalila za tvorno delo. Medresorska delovna skupina je že pripravila osnutek novega dvoletnega akcijskega načrta za obdobje 2025–2026, ki poleg že ustaljenih ukrepov dodaja nekaj novosti. To so na primer preventivne aktivnosti pri osebah z invalidnostjo, izdelava smernic za delo na področju trgovine z ljudmi za Finančno upravo Republike Slovenije in za konzularne delavce ter opredelitev ukrepov za vključevanje oseb z izkušnjo trgovanja v oblikovanje politik.