V Ljubljani je danes potekal strokovni posvet Alkohol na delovnem mestu, ki je združil več kot 130 udeležencev iz različnih strokovnih področij. Dogodek je organiziralo Ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Kliničnim inštitutom za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) UKC Ljubljana.

V uvodnih nagovorih sta generalna direktorica Direktorata za javno zdravje Vesna Marinko in prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, predstojnica KIMDPŠ, poudarili ključnost celovitih rešitev za zmanjšanje škodljive rabe alkohola.

Vesna Marinko je izpostavila, da »alkohol predstavlja eno najpomembnejših javno-zdravstvenih problematik v Sloveniji. Pitje alkohola ni zgolj osebna odločitev, temveč družbeni problem, ki vpliva na delovno produktivnost, varnost in zdravje".

Poudarila je pomen nedavno sprejetega Programa omejevanja porabe alkohola in zmanjševanja škodljivih posledic rabe alkohola 2025–2026, ki temelji na smernicah Svetovne zdravstvene organizacije in vključuje preventivo, regulacijo, zgodnjo prepoznavo težav in podporo podjetjem pri vzpostavljanju zdravih delovnih okolij. »S sprejemom programa smo naredili pomemben korak k bolj zdravi in odgovorni družbi. Ključni ukrepi tudi na področju alkohola v povezavi z delom so krepitev ozaveščanja, ničelna toleranca do alkohola v delovnih organizacijah ter tesno sodelovanje med državo, podjetji in stroko," je poudarila Marinko.

Posvet je ponudil poglobljen vpogled v problematiko alkohola na delovnem mestu iz različnih vidikov. Strokovnjaki iz KIMDPŠ UKC Ljubljana ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so opozorili na zdravstvene posledice alkohola, ki vplivajo na zmožnost za delo, varnost ter produktivnost.

Posebna pozornost je bila namenjena tudi mladim, ki kot bodoči delavci že zgodaj razvijajo tvegane vzorce pitja. Ob tem so bile predstavljene tudi priložnosti za prepoznavo oseb s težavami ter različne oblike pomoči in podpore tako z vidika zdravstvenih pregledov delavcev, javno-zdravstvenih preventivnih programov in obravnavo ter podpore delodajalcem.

Predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Inšpektorata za delo so pojasnili zakonodajne zahteve glede alkohola na delovnem mestu in pomen njihovega učinkovitega izvajanja.

Predstavniki nekaterih podjetij so v okviru predstavitev primerov dobre prakse prikazali uspešne rešitve, kot so jasne interne politike o alkoholu, vključevanje preventivnih programov ter spodbujanje zdravih navad.

Posvet je izpostavil potrebo po sistemskem pristopu in sodelovanju med različnimi sektorji. Ključni naslednji koraki vključujejo osveščanje in izobraževanje z namenom povečanja zavesti o posledicah alkohola za posameznika, podjetja in družbo, podpora podjetjem z uvedba programov za preprečevanje pitja alkohola in vzpostavljanje varnih delovnih okolij ter pomembnost sodelovanja deležnikov in povezovanja zdravstvenih, delovnopravnih in podjetniških organizacij za celostno reševanje problematike.

"Dogodek je pokazal, da lahko z vključevanjem vseh relevantnih deležnikov oblikujemo delovna okolja, kjer sta varnost in zdravje zaposlenih prioriteta. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim za njihov prispevek in predanost pri reševanju te pomembne tematike," je zaključila Vesna Marinko. 

Nekaj sporočil s posveta:

»Ključni ukrepi tudi na področju alkohola v povezavi z delom so krepitev ozaveščanja, ničelna toleranca do alkohola v delovnih organizacijah ter tesno sodelovanje med državo, podjetji in stroko,« je povedala Vesna Marinko, gen. dir. Direktorata za javno zdravje.

»Alkohol je psihoaktivna snov (droga), strup za različna tkiva in organe, je rakotvoren in teratogen (škodljivo vpliva na rast in razvoj zarodka),« je po predstavitvi podatkov o porabi in posledicah pitja alkohola povedala mag. Marjetka Keršmanc Hovnik iz NIJZ.

»Alkohol ostaja velik problem tudi med mladostniki, ki se šolajo in bodo v nekaj letih vstopili na trg dela,« je po predstavitvi podatkov raziskave Razširjenosti alkohola med mladimi kot bodočimi delavci zaključila dr. Tanja Urdih Lazar, UKC Ljubljana, KIMDPŠ.

Dr. Andrea Margan, UKC Ljubljana, KIMDPŠ je spregovorila tudi o okvarah zdravja, ki vplivajo na oceno dela zmožnosti. To so »upad kognitivnih funkcij, motnje duševnega zdravja, nevrološki zapleti, bolezni prebavil in poslabšanje kroničnih bolezni zaradi škodljivega pitja alkohola«.

Matej Čeh, UKC Ljubljana, KIMDPŠ: »Politika ničelne tolerance do alkohola ne pomeni opustitve tradicije, ampak zagotavljanje podpore in priložnosti za osebno rast, gradnjo zaupanja in odgovornosti v delovnem okolju«.

»Zdravljenje je najboljša odločitev. Vložen denar se povrne sedemkrat, v manj kot enem letu,« je glede odvisnosti od alkohola in delazmožnosti z vidika psihiatra povedala Mirjana Radovanović iz Psihiatrične klinike v Ljubljani.