Tokratno zasedanje se je tradicionalno začelo s prizadevanjem držav članic za dosego političnega dogovora o predlogu za ribolovne možnosti za Atlantik in Severno morje za leto 2025 in 2026 ter o predlogu za ribolovne možnosti za Črno in Sredozemsko morje za leto 2025. Dogovor še ni dosežen, saj pogajanja še potekajo.

Sklepi Sveta so bili ob vseh naporih madžarskega predsedstva sprejeti s strani vseh držav članic EU. V okviru kmetijskih točk se je nato nadaljevala razprava o prihodnji SKP po letu 2027. Gre za prispevek držav članic za usmerjanje dela prihodnje Evropske komisije ob pripravi Vizije za kmetijstvo in prehrano ter zakonodajnih predlogov za novo SKP, ki jih pričakujemo poleti prihodnje leto. Državna sekretarka Knez je izpostavila: »Za Slovenijo je ključnega pomena, da skupna kmetijska politika po letu 2027 ostane močna, enovita in kmetom prijazna politika, ki podpira konkurenčnost in trajnostno kmetijstvo v celotni EU, zlasti družinske kmetije«. Dodala je, da mora reforma zagotoviti pravičen in stabilen dohodek za kmete, ohraniti ustrezno financiranje in omogočiti hitro prilagoditev ukrepov glede na izzive kmetijskega sektorja. Poleg tega je treba nadaljevati z usmeritvijo k trajnostnim praksam, generacijski prenovi, digitalizaciji in okrepiti položaj kmetov v prehranski verigi: »Ohraniti moramo močno politiko razvoja podeželja, zaščititi kmetijska zemljišča in zmanjšati administrativne obremenitve za kmete«.

Svet EU je v nadaljevanju opravil razpravo o prihodnjih priložnostih za biogospodarstvo, tudi na podlagi zaključkov konference na visoki ravni 'Partnerstvo za prihodnost: BIOEAST in zunaj njega', ki je potekala pred tednom dni. Namen je okrepiti sodelovanje med državami Srednje in Vzhodne Evrope (vključno z Zahodnim Balkanom, Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo) na področju biogospodarstva, raziskav, inovacij in trajnostnega razvoja. Državna sekretarka je poudarila zavedanje ključne vloge biogospodarstva pri spodbujanju trajnostnega razvoja, odgovorne rabe virov in gospodarske konkurenčnosti ter odpornosti. Izhajajoč iz zavedanja, da biogospodarstvo, ki temelji na obnovljivih bioloških virih, ponuja številne priložnosti za izboljšane kmetijske prakse, napredne biotehnologije, proizvodnjo bioenergije in biomaterialov, kar krepi prehod na nizkoogljično in krožno gospodarstvo: »Nujno je vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije ter tesno sodelovanje med znanostjo, gospodarstvom in lokalnimi skupnostmi, poleg krepitve ozaveščenosti javnosti in podpreti regionalna ter mednarodna partnerstva, kot je pobuda BIOEAST«. Državna sekretarka je dodala, da v tej luči Slovenija podpira idejo celovitega evropskega pakta o biogospodarstvu, ki bi vključeval strategijo, akcijski načrt ter zakonodajni okvir za razvoj biotehnologije in bioproizvodnje, da bi Unija zagotovila trajnostno prihodnost in spodbudila naložbe ter inovacije.

V okviru informativnih točk je madžarsko predsedstvo, ob zaključku predsedovanja, poročalo o napredku obravnave pri nekaterih bolj pomembnih dosjejih, in sicer s področja veterine, gozdarstva, razmnoževalnega materiala in novih genomskih tehnik.

Pri pobudah držav članic je Slovenija podprla poziv Švedske, da naj Komisija čim prej predstavi preostale predloge za ambiciozno revizijo zakonodaje o dobrobiti živali in uresniči obstoječe zaveze.

Državna sekretarka Eva Knez se je udeležila tudi srečanja Skupine za gozdove+, na katerem je ob predaji vloge predsedujoče s strani Finske Sloveniji predstavila program dela prihajajočega slovenskega predsedstva v letu 2025. Prednostne naloge bodo osredotočene na krepitev koncepta trajnostnega upravljanja gozdov in povezovanje podnebnih ciljev s trajnostnim razvojem gozdno-lesne verige ter ustreznimi zakonodajnimi ukrepi. Pod sloganom 'Forests for Future Growth' bo vodilo predsedovanja spodbujanje konkurenčnosti gozdarskega sektorja, razvoja podeželja, vključevanja mladih v gozdarstvo ter upoštevanja nacionalnih posebnosti. Posebna pozornost bo namenjena sektorju rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (angleško Land Use, Land-Use Change, and Forestry – LULUCF), zlasti obračunavanju emisij in ponorov, ter krepitvi monitoringa za gozdove.

Državna sekretarka se je srečala tudi z nemškim zveznim ministrom za prehrano in kmetijstvo Cemom Özdemirjem, s katerim sta se pogovarjala o izzivih in priložnostih za krepitev dobrobiti živali. Izpostavljene so bile ključne tematike, kot je konec dobe kletk, transport živali in dostop do visokokakovostne hrane v javnih zavodih. Minister je slovensko stran povabil v Nemčijo na ogled primerov dobrih praks glede reje živali in na svetovni forum za prehrano in kmetijstvo, ki bo potekal v času sejma Zeleni teden. Razprava je pokazala na skupne cilje in trdno zavezanost obeh držav k izboljšanju dobrobiti živali, promociji zdrave prehrane in sodelovanju pri oblikovanju evropske zakonodaje na teh področjih.