V prenovljenih stavbah železarne bo na ogled razstava o biotski raznovrstnosti reke Krke, obiskovalcem pa bo na voljo tudi gostinska ponudba, večnamenska dvorana in prostori turistično informacijskega središča.

Ministrstvo za kulturo je obnovo območja nekdanje Auerspergove železarne na Dvoru pri Žužemberku izvajalo med letoma 2017 in 2023. Obnovljeni sta bili osrednji stavbi stare železarne, v večjem objektu – v tako imenovani lončariji – bo predstavljena naravna in kulturna dediščina doline reke Krke, v manjšem – v tako imenovanem trajberku – pa sta umeščena turistično informacijsko središče s predavalnico ter gostinski obrat.

Ministrica dr. Asta Vrečko je ob odprtju povedala: »Auerspergova Železarna na Dvoru pri Žužemberku je eden najpomembnejših spomenikov industrijske kulturne dediščine. V 19. stoletju je bil to eden izmed največjih industrijskih objektov na Slovenskem. Vesela sem, da smo po vseh teh letih na Ministrstvu za kulturo uspeli zaključiti ta projekt in se dogovoriti z lokalno skupnostjo, da ga bo vzela v upravljanje ter bomo tako približali dediščino železarne in pomena narave Krke za tukajšnje življenje danes in v preteklosti, ljudem.«

Skupna vrednost projekta je znašala 2.6 milijona evrov, od tega je bila podpora Evropske unije v višini dobrih 1.7 milijona evrov kohezijskih sredstev, ostalo je zagotovilo Ministrstvo za kulturo.

Razstavo je vsebinsko zasnovala dr. Staša Tome iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, pri tem pa so strokovno sodelovali še Dolenjski muzej iz Novega mesta, ki hrani tudi zbirko predmetov iz železarne ter Zavod za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije, Območna enota Novo mesto in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN). Razstavo so oblikovali v podjetju Art Rebel 9, d.o.o., izvedli pa RSN Media, d.o.o., in TSE, d.o.o.

Železarna na Dvoru je bila ustanovljena leta 1763, lastniki so bili Auerspergi, gospodje Turjaški, ki so od rudarskih oblasti dobili dovoljenje za postavitev plavža in fužine. Poleg različnih naprav za industrijo in gradbeništvo so v tem industrijskem obratu med drugim izdelovali svečnike, okrasne krožnike, grbe, peči, nagrobne križe, vodnjake in tudi mostove. V železarni so izdelali tudi prve vagone za vlake v Postojnski jami in konstrukcijo Hradeckega mostu v Ljubljani. Železolivarna je med drugim zaradi predrage proizvodnje prenehala obratovati leta 1891.