Z organizacijo XVIII. Alpske konference, ki bo 22. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, Slovenija zaključuje svoje že četrto dvoletno predsedovanje Alpski konvenciji. Pogodbenice Alpske konvencije so Avstrija, Francija, Italija, Lihtenštajn, Monako, Nemčija, Švica, Slovenija in Evropska unija. 

Na ministrski konferenci pričakujemo sprejem in potrditev Poročila o stanju Alp na temo kakovost življenja v Alpah, priporočil na temo okoljskega izobraževanja s poudarkom na podnebnih spremembah ter političnega poročila na temo biotske raznovrstnosti. Dokumenti so plod uspešnega dela na vse-alpskem področju in tesnega sodelovanja tako s pogodbenicami (državami), kot opazovalkami.

Predsedovanje je Slovenija, v njenem imenu Ministrstvo za naravne vire in prostor, 27. oktobra 2022 prevzela od Švice. Med dvoletnim predsedovanjem smo se aktivno ukvarjali s tremi prednostnimi temami:

• kakovostjo življenja kot glavno temo, 
• okoljskim izobraževanjem s poudarkom na podnebnih spremembah in 
• biotsko raznovrstnostjo.

Vse tri teme so hkrati tudi prednostne teme Večletnega programa dela Alpske konference 2023-2030. In vse tri teme bodo obravnavane tudi na spletnih seminarjih za občine in mesta, ki bodo potekali v decembru (prvi že jutri), januarju in februarju.

V času predsedovanja smo uspešno organizirali dve veliki mednarodni konferenci – eno na temo okoljskega izobraževanja in drugo na temo biotske raznovrstnosti – ter številne delovne sestanke, ki smo jih posvetili najrazličnejšim temam. V času slovenskega predsedovanja Alpski konvenciji so v Sloveniji potekala tudi srečanja drugih deležnikov v Alpah, kot so Gorniške vasi, Mladinski parlament Alpske konvencije, praznovali smo 100-letnico Triglavskega narodnega parka in gostili Alpweek – srečanje vseh Alpskih deležnikov. Več dogodkov so gostile tudi Infotočke Alpske konvencije v Sloveniji.

Na spletni strani Alpske konvencije je objavljenih več informacij o Alpski konvenciji in slovenskem predsedovanju konvenciji.