Za izdajo svetovalnega mnenja je zaprosila Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) z resolucijo št. 76/300, ki jo je podprla tudi Slovenija. V postopku sodeluje 98 držav in 12 mednarodnih organizacij, kar je največje število sodelujočih na ustni obravnavi v zgodovini sodišča. Sodišče se je za pridobitev relevantnih znanstvenih podatkov sestalo tudi z Medvladnim panelom o podnebnih spremembah (angleško Intergovernmental Panel on Climate Change - IPCC). Slovenija je predhodno sodišču že posredovala pisno mnenje, v ustnem nastopu pa izpostavila svoje stališče, da je pravica do zdravega, čistega in trajnostnega okolja bistvena za uresničevanje drugih človekovih pravic, med drugimi tudi pravice do življenja in pravice do zdravja. Poudarila je tudi pomen dolžne skrbnosti pri naslavljanju podnebnih sprememb in mednarodnega sodelovanja pri nujno potrebnih ukrepih. Svetovalna mnenja, čeprav brez zavezujočega pravnega učinka, uživajo izjemno avtoriteto v odnosih med državami.

Slovenija že vrsto let v mednarodni skupnosti zagovarja obstoj človekove pravice do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Na pobudo Slovenije in podobno mislečih držav (Kostarika, Maroko, Maldivi in Švica) je bila ta človekova pravica leta 2021 potrjena z resolucijo Sveta OZN za človekove pravice in leta 2022 še z resolucijo Generalne skupščine OZN. Slovenija je zato v svoji predstavitvi pred sodiščem izpostavila pomen reševanja podnebnih sprememb tudi z vidika zaščite posameznikov, ki jim je treba zagotoviti to človekovo pravico. To zahteva od držav aktivno ukrepanje s preventivnimi in drugimi ukrepi, da omogočijo posamezniku polno uživanje vseh njegovih človekovih pravic, vključno s pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.

Po mnenju Slovenije so države dolžne okrepiti medsebojno sodelovanje z namenom bolj učinkovitega odpravljanja vzrokov in posledic podnebnih sprememb. Podnebna kriza kot globalni pojav je tudi kriza človekovih pravic, ki zadeva celotno človeštvo in zahteva celovit pristop k reševanju brez sklicevanja na izredne razmere, ki bi opravičevale iskanje ad hoc rešitev z derogacijo človekovih pravic. Brez sodelovanja v okviru mednarodne skupnosti ni možno doseči zadovoljivih rešitev. Z vidika zaščite posameznika niso bistvene meje med državami, pomembno je, da vsaka država izvaja dolžno skrbnost in sledi skupnim naporom, da zmanjša škodljive vplive na okolje. Slovenija že zdaj svoje aktivnosti usmerja v oblikovanje zavezništev držav za skupno ukrepanje, kot je na primer na pobudo Slovenije nedavno ustanovljeno Globalno zavezništvo za zaščito vode v oboroženih spopadih.

Slovenija je poudarila tudi svojo zavezanost odpravljanju vzrokov in posledic podnebnih sprememb, kar je v svojem nagovoru v Generalni skupščini OZN septembra letos izpostavil predsednik vlade dr. Golob in o čemer so podrobno spregovorili tudi na posvetu slovenskih strokovnjakov in odločevalcev na forumu na temo pravice do zdravega življenjskega okolja, ki ga je 30. septembra letos organizirala predsednica republike dr. Pirc Musar.

Na spletni strani Organizacije združenih narodov je na voljo posnetek obravnave (v angleščini).