Skoči do osrednje vsebine

Nedavne izboljšave bodo pripomogle k bolj učinkovitemu delu veterinarsko higienske službe

Veterinarsko higienska služba (VHS) skrbi za zbiranje in odvoz poginulih živali z različnih lokacij po vsej Sloveniji, za izvajanje nalog pa potrebuje zanesljiv in operativen vozni park. V zadnjih letih je bilo nabavljenih skoraj dve tretjini novih vozil, dogovor z upravljavci cest in železnic pa bo zagotovil učinkovit in varen prevzem povoženih živali.
dekanja, direktorica in vodja službe sedijo za mizo, za njimi je platno, na katerem je projekcija z napisom Delovanje veterinarsko higienske službe

Dr. Breda Jakovac Strajn, dekanja Veterinarske fakultete, Vida Znoj, generalna direktorica UVHVVR in Špela Vidrih, vodja Veterinarsko higienske službe | Avtor: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

1 / 4

Na današnji predstavitvi delovanja službe je generalna direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Vida Znoj poudarila, da ima VHS neprecenljivo vlogo pri zagotavljanju sistema hitrega odkrivanja kužnih bolezni in izvajanja ukrepov ob pojavu kužnih bolezni živali. Pretekle krize v zvezi z izbruhi bolezni živali so namreč pokazale, kakšne so posledice neustrezne uporabe nekaterih živalskih stranskih proizvodov za javno zdravje in zdravje živali, varnost prehranske in krmne verige ter zaupanje potrošnikov.

»Posebej velja poudariti, da so za uporabnike, od rejcev živali do upravljavcev cest in železnic, njene storitve brezplačne, sredstva za financiranje VHS pa se zagotavljajo iz proračuna Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Poleg plač zaposlenih sredstva namenjamo tudi za vzdrževanje in prenovo objektov in voznega parka, ki smo ga v zadnjih letih temeljito posodobili in na ta način izboljšali tudi delovanje službe.« V pripravi je protokol sodelovanja z upravljavci cest in železnic, ki bo omogočil varen in učinkovit prevzem povoženih živali, ter dopolnitev Zakona o pravilih cestnega prometa, je še izpostavila direktorica Znoj.

VHS deluje v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta, ki je del Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Javna veterinarska služba tako vključuje posebno enoto za prevzem poginulih živali, kar je edinstven organizacijski model, je pojasnila dekanja Veterinarske fakultete dr. Breda Jakovac Strajn. »Izkušnje kažejo, da je ravno taka ureditev, kjer ima veterinarska stroka dnevno neposreden pregled nad poginulimi živalmi, zelo varen način za zaščito zdravja živali in ljudi«. Posebej je izpostavila vlogo veterinarskih higienikov, ki so prvi v stiku s primeri na terenu, njihovo delo pa zahteva dobro usposobljenost ter zelo širok spekter znanj. »Podpiramo prizadevanja sindikatov, da bi se s kolektivno pogodbo uredil položaj veterinarskih higienikov, pa tudi veterinarjev in veterinarskih tehnikov v javnem sektorju.«

Kot je povedala vodja VHS Špela Vidrih, so nedavne izboljšave pripomogle k večji operativnosti službe. »Obnovljeni sta bili dve tretjini voznega parka, tako da sedaj razpolagamo s 26 kamioni in 18 dostavnimi vozili. Z dogovorom z upravljavci cest in železnic pa bo storjen tudi pomemben korak k večji varnosti zaposlenih in drugih udeležencev v prometu.« Med prihodnjimi izzivi službe je izpostavila ohranjanje zadostnega števila veterinarskih higienikov na terenu ter obnovo objektov in infrastrukture.

Med glavnimi nalogami VHS so zagotavljanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali, spremljanje epizootiološke situacije, zagotavljanje varovanje zdravja živali in ljudi ter zmanjševanje tveganja za okolje. Služba ima pet enot po vsej Sloveniji, v katerih trenutno deluje 34 polno operativnih higienikov, šest patologov in pet dispečerjev. Higieniki skrbijo za prevzem in odvoz poginulih rejnih in hišnih živali, živali iz živalskih vrtov, prostoživečih živali v primeru utemeljenega suma kužne bolezni ter povoženih živali na cestni in železniški infrastrukturi.

Dnevno prejmejo med 800 in 1.200 klicev, v letu pa opravijo približno 75.000 naročil in prevozijo 1,5 milijona kilometrov. Služba zagotavlja tudi stalno pripravljenost za nujne primere.