Skoči do osrednje vsebine

Notranji ministri Evropske unije podprli širitev schengna na Romunijo in Bolgarijo

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar se je udeležil zasedanja Sveta ministrov Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve v Bruslju.

Svet ministrov je sprejel sklep o širitvi schengenskega prostora na Romunijo in Bolgarijo. V imenu Republike Slovenije je minister Poklukar izrazil veliko zadovoljstvo nad pomembno odločitvijo, s katero Bolgarija in Romunija po dolgih letih prizadevanj postajata enakovredni članici schengenskega območja. »Ob tem seveda ne dvomim, da bosta obe državi odgovorno izpolnjevali svoje obveznosti v zvezi z varovanjem zunanje meje Evropske unije in ostale naloge v skladu s schengenskim pravnim redom,« je poudaril minister.

Dopoldanski del zasedanja je bil sicer namenjen pregledu stanja v schengenskem območju v formatu schengenskega Sveta, v katerem poleg držav članic Evropske unije sodelujejo tudi štiri schengenskemu območju pridružene države. Ministri so izmenjali mnenja o izvajanju prednostnih nalog v okviru schengenskega cikla 2024–2025 s poudarkom na povečanju odpornosti zunanjih meja Evropske unije in varnosti v schengenskem območju. Pri tem je pomembna digitalizacija postopkov in informacijskih sistemov s področja upravljanja meja in vizumov, saj se bo s tem olajšalo potovanje v schengensko območje, hkrati pa prispevalo k večji varnosti. Ministri so si bili enotni, da je zagotavljanje varnosti skupna odgovornost vseh držav članic, da pa je za bolj učinkovito delovanje policij treba začeti polno uporabljati vse že operativne informacijske sisteme (kot na primer sistem vstopa in izstopa, vizumski informacijski sistem in tako naprej). Minister Poklukar se je ob tem zavzel tudi za večjo avtomatizacijo postopkov z uporabo sodobnih tehnologij, kar bo zmanjšalo ročno preverjanje oseb, ki vstopajo v schengensko območje. »Države članice skupaj skrbimo za varnost Evropske unije in schengenskega območja tudi v notranjosti in ne samo na zunanjih mejah,« je še povedal minister Poklukar in dodal, da Slovenija izvaja veliko število izravnalnih ukrepov v notranjosti, zato bi si želeli, da bi imela Evropska komisija posluh za sofinanciranje opreme, ki jo policija uporablja v ta namen. Ministri so govorili tudi o zagonu sistema vstopa in izstopa in vsi poudarili, da postavljanje vedno novih datumov za zagon s strani eu-Lise ne prinaša želenih rezultatov, zato so poudarili, da bodo o časovnici odločali potem, ko bo eu-Lisa v januarju predstavila svoj nov predlog o zamiku.

Madžarsko predsedstvo je na dnevni red zasedanja uvrstilo tudi potrditev delnega splošnega pristopa glede predloga uredbe, ki določa pravila za preprečevanje in boj proti spolni zlorabi otrok. Glede na namen predloga uredbe bi morali ponudniki v okviru svojih storitev zaznavati, prijavljati in odstranjevati posnetke spolnih zlorab otrok. Poleg tega bi morali oceniti in ublažiti tveganje, da bi se njihove storitve zlorabljale za razširjanje posnetkov spolne zlorabe otrok ali za pridobivanje otrok za spolne namene. Slovenija je sicer ves čas pogajanj podpirala dele uredbe, ki se nanašajo na ukrepe za zmanjševanje tveganja, sodelovanje s ponudniki storitev in vlogo centra Evropske unije za preprečevanje in boj proti spolnim zlorabam otrok. Slovenija namreč podpira vzpostavitev dolgoročnejšega pravnega okvira Evropske unije za učinkovit boj proti zlorabam otrok na spletu, ob hkratnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Pri pogajanjih o predlogu uredbe Slovenija izhaja iz varstva temeljnih človekovih pravic, zlasti varstva osebnih podatkov in zasebnosti, ob spoštovanju načela sorazmernosti. Glede odredbe o zaznavanju pa trenutna rešitev za Slovenijo še vedno predstavlja nadzor nad medsebojnimi komunikacijami vseh uporabnikov določene storitve zgolj na podlagi verjetnosti, da se določena storitev uporablja oziroma zlorablja za posredovanje materiala, ki vsebuje spolne zlorabe otrok. To pa predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do zasebnosti komunikacij, kar je med pogajanji menila tudi Pravna služba Sveta. Zato se je Slovenija pri glasovanju vzdržala. Ker trenutni predlog ni dosegel zadostne podpore, da bi lahko predsedstvo v imenu Sveta začelo pogajanja z Evropskim parlamentom, je predsedujoči zaključil, da bo treba za dosego podpore narediti še dodatne napore. Komisar Brunner pa je opozoril, da bo delo treba pospešiti, saj trenutni začasni uredbi poteče veljavnost poleti 2026.

Evropska komisija je ministrom poročala o napredku pri izvajanju pakta o migracijah in azilu. V kratki razpravi so ministri ponovili zavezanost k implementaciji Pakta v postavljenih rokih in pozvali Komisijo, da čim prej predstavi ustrezne predloge za dodelitev dodatnih finančnih sredstev. Vlada Republike Slovenije je prejšnji teden sprejela nacionalni izvedbeni načrt (NIP) pakta o migracijah in azilu in ga v roku poslala na Evropsko komisijo. Na Ministrstvu za notranje zadeve izvajanje pakta obravnavamo z vso resnostjo in odgovornostjo. »Naj dodam, da je Evropska komisija v analizi vrzeli, ki jo je pripravila konec septembra, ugotovila, da ima Slovenija vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja z migracijami in azilom, kar predstavlja dobro osnovo za prilagoditev novim pravilom,« je povedal minister. V NIP so za vsak vsebinski gradnik posebej opredeljeni potrebni zakonodajni ter administrativno-organizacijski ukrepi in ukrepi za zagotovitev zadostnih kapacitet. Sprejeti je treba zakonodajni okvir za izvajanje pakta. Predlog zakonodaje je že v pripravi, pravni okvir pa mora biti sprejet pred junijem 2026. Nova zakonodaja na ravni Evropske unije zahteva natančen pregled obstoječih delovnih procesov, njihovo nadgradnjo oziroma vzpostavitev novih, tako z vidika notranje organizacijske strukture kot tudi z vidika organizacije dela. Za aktivnosti, povezane z izvajanjem pakta o migracijah in azilu, pa bodo na voljo tudi dodatna sredstva Evropske unije.

Ob delovnem kosilu so ministri razpravljali o razmerah v Siriji ter kako te vplivajo na varnost v Evropski uniji. Komisar Brunner je ponovno pozval tudi k premišljenim ravnanjem v postopkih za mednarodno zaščito in v povezavi z vračanjem v Sirijo. Slovenija postopkov mednarodne zaščite s sirskimi državljani ni ustavila, bodo pa ti zaradi potrebne ponovne preučitve dejstev trajali dlje. Razpravljali pa so tudi o povečanju učinkovitosti vračanja oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Poudarek je bil na inovativnih rešitvah in orodjih za spodbujanje sodelovanja s tretjimi državami. Ministri so izmenjali mnenja o konceptu vozlišč za vračanje z vidika zunanje dimenzije. Slovenija pozdravlja, da se področje vračanja vse pogosteje umešča v celovita partnerstva s tretjimi državami in se strinja, da je treba z uporabo vseh razpoložljivih instrumentov in spodbud zagotavljati, da bodo tretje države izpolnile svojo mednarodnopravno obveznost ponovnega sprejema lastnih državljanov. Glede koncepta vozlišč za vračanje Slovenija opozarja na previdnost in poudarja, da bi morala nova zakonodaja – v primeru vpeljave tega koncepta – poskrbeti za zadostna jamstva za zagotovitev spoštovanja mednarodnopravnih obveznosti, zlasti načela nevračanja, vključno z zagotovili, da se bodo jamstva v ohranjala ves čas postopka.

Popoldanski del zasedanja je bil namenjen policijskemu sodelovanju, seznanitvi s stanjem o terorističnih grožnjah v Evropi in boju proti terorizmu ter boju proti trgovini z mamili in organiziranemu kriminalu.

Ob robu zasedanja se je minister srečal s kolegoma ministroma za notranje zadeve Italije in Hrvaške Matteom Piantedosijem in dr. Davorjem Božinovićem. Pogovarjali so se o razmerah v Siriji in poudarili pomen skupnih naporov v okviru tristranskega formata za nadzor zunanje meje Evropske unije. Minister se je sestal tudi z EU koordinatorjem za boj proti terorizmu Bartjanom Wegterjem, s katerim sta izmenjala mnenja o stanju v Siriji, evakuirancih iz Afganistana, radikalizaciji na Zahodnem Balkanu, o tujih terorističnih borcih, ter z evropskim komisarjem za notranje zadeve in migracije Magnusom Brunnerjem, ki mu zaželel uspešno delo. Oba je povabil na srečanje držav članic Brdo procesa prihodnje leto v Sloveniji, kjer bomo s partnerji Zahodnega Balkana razpravljali o pomembnih temah, ki vplivajo na varnost tako regije Zahodnega Balkana kot celotne EU.